Učna debata o vrstah kazenskega prava: izhodišče je deljeno besedilo s šestimi vrstami iz skripte, nato pogovor korak za korakom poglobi posebno (specialno) kazensko pravo. Glavnina je posvečena mladoletnikom — razlogom za posebno obravnavo (nezrelost, prevzgoja, vloga staršev), debati o retribuciji za mladoletnike in miselnemu eksperimentu o »utopičnem rehabilitacijskem zaporu« s stotimi strokovnjaki oziroma umetno inteligenco (zasebnost, diskriminacija pridnih, norveški model). Sledi še odgovornost pravnih oseb: kako se kaznuje podjetje (denarna kazen, prenehanje, odvzem koristi po ZOPOKD), okvirni kazenski izid za direktorja in podjetje pri korupciji ter sklep, da mladoletniki in pravne osebe nista edina primera specialnega prava (še vojaško pravo, mlajši polnoletniki, uradne osebe).
Učna enota 11 (Posebno kazensko pravo)
str. 30 · 6 enot
Nadaljevana, daljša različica debate o vrstah kazenskega prava (isti uvod kot prejšnji pogovor, a druga pot). Sistematično obdela vse tri pare: splošno proti posebnemu (dodana primera uradne osebe in vojaki kot intuitu personae), glavno proti stranskemu (kateri drugi zakoni vsebujejo kazenske določbe; razmejitev od prekrškov) in notranje proti mednarodnemu (univerzalnost prepovedi genocida, primeri iz mednarodne sodne prakse — haaška sodišča, uničevanje kulturne dediščine). Ob koncu preskoči na vire kazenskega prava: pogoj ratifikacije mednarodne pogodbe za neposredno uporabo in celotna besedila ustavnih členov (nedotakljivost življenja, prepoved mučenja, varstvo dostojanstva, načelo zakonitosti).
Pogovor o notranjih virih kazenskega prava, ki sproti popravi zmedo iz skripte (navedeni predpisi so viri materialnega, ne procesnega prava). Vsebuje: celotna besedila štirih ustavnih členov, poglobitev prepovedi analogije ob načelu zakonitosti s primeri dopustne analogije intra legem v KZ-1 (»ali kako drugače«, »na drug podoben način«), pregled KZ-1 (okvirno število kaznivih dejanj, dekriminalizacija, »prazni členi«, nenavadna kazniva dejanja), ZOPOKD z odmevnimi primeri iz slovenske prakse, razmejitev davčnega prekrška od davčne zatajitve ter direktive EU (vključno z razlago, zakaj je oznaka »EU« enkrat pred številko v oklepaju, drugič zadaj). Omenjen je tudi novi ZKOM — zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov.
-
Nekatere posebne določbe kazenskega prava veljajo za pravne osebe in za mladoletnike.
-
Za pravne osebe velja kot lex specialis Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) iz leta 1999.
-
Po ZOPOKD je izključena odgovornost države in lokalnih skupnosti, veljajo pa tudi posebne določbe o krajevni veljavnosti, o oblikah odgovornosti, poskusu, kaznih, zastaranju in krogu kaznivih dejanj.
-
Po naj bi posebni zakon določil kazensko odgovornost mladoletnikov (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-73/09).
-
Do sprejetja posebnega zakona o kazenski odgovornosti mladoletnikov se uporabljajo določbe prejšnjega zakonika.
-
Za mladoletnike veljajo posebne določbe, med drugim glede njihove delitve in vzgojnih ukrepov (ukor, navodila in prepovedi, oddaja v vzgojni zavod) ter omejitve kazni zapora.
Vprašanja za ponovitev (3)
Dodatna vprašanja 3
-
dopolnjeno
Posebno kazensko pravo so tiste določbe, ki za določen krog oseb (intuitu personae) oziroma krog subjektov ali dejanj (ratione materiae) odstopajo od splošne kazenskopravne ureditve. V slovenskem sistemu veljajo posebne določbe predvsem za pravne osebe in mladoletnike.
- Za pravne osebe velja kot lex specialis Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) iz leta 1999.
- Za mladoletnike naj bi kazensko odgovornost določil poseben zakon (); do njegovega sprejetja se uporabljajo določbe prejšnjega zakonika s posebnimi pravili o vzgojnih ukrepih in omejitvah kazni.
Posebno kazensko pravo je nasprotje splošnega (generalnega) kazenskega prava, ki velja za vse subjekte na celotnem območju države. Razmerje ureja načelo specialnosti: posebni zakon izpodrine splošnega v obsegu, ki ga sam ureja, sicer pa se sočasno uporablja splošni del KZ-1 ().
-
dopolnjeno
Kazensko odgovornost pravnih oseb ureja ZOPOKD iz leta 1999 kot lex specialis ob KZ-1.
Temeljne značilnosti ureditve:
- pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist — odgovornost se ji pripiše prek ravnanj njenih organov in vodstvenih oseb;
- izključena je odgovornost države in lokalnih skupnosti;
- posebne določbe veljajo o krajevni veljavnosti, oblikah odgovornosti, poskusu, kaznih, zastaranju in o krogu kaznivih dejanj, za katera pravne osebe sploh lahko odgovarjajo;
- sankcije so prilagojene naravi pravne osebe: zlasti denarna kazen, odvzem premoženja in prenehanje pravne osebe, ob varnostnih ukrepih, kot je prepoved opravljanja določene dejavnosti.
Odgovornost pravne osebe ne izključuje odgovornosti fizične osebe — storilca; postopka tečeta vzporedno. Kadar ZOPOKD česa ne ureja, se sočasno uporablja splošni del KZ-1 ().
-
dopolnjeno
Za mladoletnike velja posebna kazenskopravna ureditev, ki izhaja iz njihove osebnostne nezrelosti in daje prednost vzgoji pred kaznovanjem.
- Kazensko odgovornost mladoletnikov naj bi po zakonski napovedi () uredil poseben zakon (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-73/09). Do njegovega sprejetja se uporabljajo določbe prejšnjega zakonika — KZ iz leta 1994.
- Te določbe urejajo delitev mladoletnikov (mlajši in starejši), posebne kazenske sankcije — vzgojne ukrepe: ukor, navodila in prepovedi ter oddajo v vzgojni zavod — in omejitve kazni zapora (mladoletniški zapor kot izjema za starejše mladoletnike pri najhujših kaznivih dejanjih).
- Mlajšim polnoletnikom — osebam, ki so bile ob storitvi že polnoletne, a še niso bile stare enaindvajset let — se smejo glede na njihovo osebnostno razvitost namesto kazni izreči sankcije za mladoletnike (tretji odstavek ).
Ureditev je šolski zgled posebnega kazenskega prava intuitu personae: mladoletnik ni pomanjšan odrasli, temveč storilec, pri katerem sta v ospredju prevzgoja in varstvo razvoja.