Pregled vrst kazenskega prava Kazensko pravo se glede na področje uporabe, krog oseb, vire in vsebino deli na več prepletenih podzvrsti. Spodnja tabela prikazuje sistematičen pregled osnovnih delitev, ki ste jih navedli. Kriterij delitve Vrsta kazenskega prava Ključna značilnost Primer / Obseg veljavnosti Glede na subjekte in prostor Splošno (generalno) Velja za vse osebe in na celotnem ozemlju države. Kazenski zakonik (splošni del in večina posebnega dela). Posebno (specialno) Veže določen krog oseb ( intuitu personae ) ali specifična dejanja ( ratione materiae ). Kazensko pravo za mladoletnike; odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Glede na primarnost vsebine Glavno Izključno in primarno ureja kazenskopravno materijo. Kazenski zakonik (KZ-1). Stransko (vsebovano drugje) Primarno ureja druga pravna področja, a vsebuje kazenske določbe. Zakon o gospodarskih družbah, davčna ali okoljska zakonodaja s kazenskimi določbami. Glede na izvor in suverenost Notranje (nacionalno) Sprejmejo ga domači organi po nacionalnem postopku. Zakoni, ki jih sprejme Državni zbor RS in veljajo znotraj meja Slovenije. Mednarodno Izhaja iz mednarodnih pogodb, običajev ali judikature in zavezuje več držav. Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (hudodelstva proti človečnosti, genocid). Dodatna pojasnila h ključnim konceptom Povezava z Ustavo RS (8. člen): Kot ste pravilno izpostavili pri mednarodnem kazenskem pravu, 8. člen Ustave RS določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. Materialno vs. Procesno kazensko pravo: Poleg zgoraj navedenih delitev je v teoriji ključna še delitev na materialno kazensko pravo (določa, kaj je kaznivo dejanje in kakšne so kazni – npr. Kazenski zakonik) ter formalno/procesno kazensko pravo (določa pravila postopka, kako se storilcem sodi – npr. Zakon o kazenskem postopku). Če vas podrobneje zanima katero izmed teh področij, mi sporočite. Lahko se osredotočiva na kazensko odgovornost pravnih oseb , specifike mladoletniškega kazenskega prava ali na to, kako se mednarodne norme prenašajo v slovensko zakonodajo.

Odlično, učenje skozi debato je eden najboljših načinov za dolgoročni spomin! Držala se bova vajinega tempa, korak za korakom. Splošno kazensko pravo je torej jasno – velja za vse nas in povsod v državi (npr. klasična kazniva dejanja, kot so tatvina, telesne poškodbe itd.). Naslednji korak na tvojem seznamu je posebno (specialno) kazensko pravo . Omenil si dve pomembni latinski načeli, ki jih profesorji radi sprašujejo: Intuitu personae (glede na osebo) – primer so mladoletniki . Ratione materiae (glede na materijo/vsebino) – primer so pravne osebe (podjetja). Da preveriva razumevanje v praksi – kaj misliš, zakaj sploh potrebujemo posebno kazensko pravo za mladoletnike? Zakaj jim ne moremo enostavno soditi po enakih pravilih in z enakimi kaznimi kot odraslim, če storijo isto kaznivo dejanje (npr. veliko tatvino)? Kakšen je po tvojem mnenju glavni namen kaznovanja mladoletnikov v primerjavi z odraslimi?

Zadadel si v polno! Odlično razmišljaš in pravkar si naštel temeljne razloge, ki jih pravna teorija navaja za obstoj posebnega mladoletniškega kazenskega prava : Manjše dojemanje odgovornosti (psihološka nezrelost): Mladoletnik se še razvija. Njegov sistem vrednot in nadzor nad impulzi nista enaka kot pri odraslem, zato kazensko pravo nanj ne more gledati z enako stopnjo krivde. Možnost prevzgoje (rehabilitacija): To je glavni namen . Pri odraslih je v ospredju tudi povračilo (retribucija – "za zločin sledi kazen"), pri mladoletnikih pa je cilj izključno vzgoja, usmerjanje in preprečitev, da bi postali poklicni kriminalci. Zato namesto klasičnih kazni (npr. zapor) uporabljamo vzgojne ukrepe (npr. ukor, navodila in prepovedi, oddaja v vzgojni zavod). Moralna odgovornost staršev (in okolja): Mladoletnik je produkt svojega okolja. Če je zanemarjen, je del krivde res moralno (včasih pa preko odškodninskega prava tudi materialno) na starših. Naslednji korak: Pravne osebe (podjetja) Ostajava pri posebnem kazenskem pravu, a se premakneva na drugi pol: Ratione materiae – pravne osebe . V Sloveniji imamo poseben zakon: Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) . Sedaj pa vprašanje zate za debato: Podjetje (npr. d.o.o. ali d.d.) je le "papir", nima rok, da bi ukradlo, in nima možganov, da bi načrtovalo prevaro. Kako lahko sploh kaznujemo podjetje? Kdo mora v imenu podjetja nekaj storiti, da bo podjetje "kazensko odgovorno", in kakšne kazni sploh lahko naložimo podjetju (saj ga ne moremo zapreti v celico)?

To je izjemno pomembna točka in pravzaprav odpiraš eno najbolj vročih in aktualnih debat v sodobni kazenskopravni teoriji in kriminologiji! Profesorji na izpitih obožujejo takšna vprašanja, saj pokažejo, da študent o pravu razmišlja kritično, ne le mehansko. Tvoj argument je povsem legitimen in se sklada z gibanjem, ki mu v teoriji pravimo trend kaznovalne strožjosti (ang. punitive turn ) ali "poglabljanje retributivizma" pri mladostnikih. Če pogledamo to tvojo tezo z dveh nasprotnih polov (proti in za), dobimo naslednjo sliko: 1. Zakaj bi bila retribucija (povračilo/kazen) smiselna? (Tvoj argument) Zgodnejše dozorevanje in dostop do informacij: Današnji mladostniki so zaradi interneta in družbenih omrežij veliko bolj informirani kot generacije pred 50 leti. Meja med tem, kaj je prav in narobe, jim je pogosto kristalno jasna. Teža kaznivih dejanj: Ko mladoletnik načrtuje in izvede hladnokrvno in nasilno dejanje (npr. strelski napadi v šolah, ki jih žal vidimo po svetu, ali huda medvrstniška nasilja), javnost upravičeno zahteva pravičnost za žrtve in povračilo, saj mili vzgojni ukrepi delujejo kot posmeh žrtvam. Generalna prevencija: Strožja kazen (retribucija) pošlje jasnemu krogu vrstnikov signal: "Če boš storil grozljivo dejanje, boš odgovarjal kot odrasel." 2. Kaj pa na to pravi klasična pravna teorija in nevrologija? Razvoj možganov: Sodobna nevrologija (npr. slikanje možganov z magnetno resonanco) dokazuje, da se prefrontalni korteks – del možganov, ki je odgovoren za nadzor impulzov, predvidevanje dolgoročnih posledic in tehtanje tveganj – razvija celo do 25. leta starosti . Mladoletnik morda ve , da je dejanje hudo, a njegova zmožnost obvladovanja impulza v tistem trenutku je biološko manjša kot pri odraslem. Učinek zapora: Teorija opozarja, da če mladoletnika zapremo v klasični zapor (retribucija), s tem uničimo njegovo prihodnost (šolanje, socialna mreža) in ga v zaporu "izučimo" v pravega kriminalca. Stopnja povratništva pri tistih, ki so kaznovani retributivno, je statistično višja kot pri tistih, ki gredo skozi intenzivne vzgojno-rehabilitacijske programe. Kako to rešuje slovenska zakonodaja? (Kompromis) Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) dejansko pozna kompromis za tiste najhujše primere, ki jih omenjaš. Za starejše mladoletnike (16–18 let) ob izjemno hudih zločinih zakon dopušča izjemo od zgolj vzgojnih ukrepov: Mladoletniški zapor: To je prava kazen (retribucija in generalna prevencija), ki pa se izvaja v posebnem zavodu (v Celju) in ima še vedno močan poudarek na šolanju. Kaj meniš ti po tem tehtanju? Ali bi morali za najhujša kazniva dejanja (npr. umor) mejo za sojenje po zakonodaji za odrasle enostavno spustiti (npr. na 14 let), ali pa je prav, da država do 18. leta vedno primarno poskuša "reševati in vzgajati", ne glede na to, kako grozljivo je dejanje?

To je naravnost odličen miselni eksperiment! Pravzaprav si se dotaknil samega jedra kazenskopravne filozofije in zadel bistvo tistega, čemur v teoriji pravimo utopični rehabilitacijski ideal (ali "terapevtski model" kaznovanja). Če tvoj scenarij preneseva v pravno teorijo, si pravkar ustvaril popolno sintezo dveh sicer nasprotujočih si polov: retribucije (odvzeli smo mu prostost, ker je storil nekaj groznega) in popolne resocializacije (naredili bomo novega človeka). Ker rad filozofiraš, poglejva, kakšne fascinantne pravne in etične dileme tvoj model odpira v teoriji kazenskega prava: 1. Problem "Nedoločenega časa" (Antitetičnost zakonitosti) Če je cilj tvojega zapora, da 14-letnik pri 30 letih odkoraka ven kot "čisto nov človek", to pomeni, da mora tam ostati 16 let . Filozofska dilema: Kaj pa, če bi odrasel človek za isto dejanje dobil le 10 let zapora? Ali je pošteno, da mladoletnik zaradi "odhoda na terapijo" v zaporu preživi več časa kot odrasel? V kazenskem pravu velja načelo sorazmernosti (kazen mora ustrezati teži dejanja, ne pa času, ki ga strokovnjaki potrebujejo, da nekoga "popravijo"). Če nekoga zadržujemo tako dolgo, to ni več kazen za dejanje, ampak "preventivno zdravljenje". 2. Pravica do identitete vs. Prisilna sprememba osebnosti Vrhunski strokovnjaki (psihologi, psihiatri, nevrologi), ki 16 let intenzivno delajo z najstnikom, bodo neizogibno popolnoma dekonstruirali njegovo osebnost in jo zgradili na novo. Filozofska dilema: Kje je meja med rehabilitacijo in izpiranjem možganov (brainwashing)? Ali ima država pravico s prisilo (zaporom) popolnoma spremeniti človekovo identiteto, četudi je ta identiteta prej bila nevarna in nagnjena k zločinu? 3. Vidik žrtve in javnosti (Katarza) Predstavljaj si javnost in družino žrtve, ki gledata tega 14-letnika. Vidita, da je država zanj namenila neomejena sredstva, 100 vrhunskih strokovnjakov, vrhunsko oskrbo, izobraževanje in nego, medtem ko je žrtev izgubila vse, njena družina pa je prepuščena sami sebi. Filozofska dilema: Ali tvoj model ne prevesi tehtnice preveč na stran storilca? Retribucija (kaznovanje) ima namreč tudi psihološko funkcijo za družbo – ponovno vzpostavitev moralnega ravnovesja. Če storilec v zaporu prejema "kraljevski" terapevtski tretma, lahko javnost občuti nepravičnost. Kako tvoja ideja odmeva v realnosti? Zanimivo je, da so skandinavske države (npr. Norveška) najbližje tvojemu razmišljanju. Njihovi zapori (npr. Halden) so videti kot luksuzni kampusi, kjer imajo zaporniki na voljo studie, delavnice in ogromno strokovnjakov. Njihova filozofija je natanko tvoja: "V zaporu odvzamemo le prostost, vse ostalo mora biti usmerjeno v to, da ven pride boljši sosed." In statistika jim pritrjuje – imajo najnižjo stopnjo povratništva na svetu. S tem sva temeljito obdelala filozofsko ozadje mladoletnikov. Če se strinjaš, lahko sedaj narediva naslednji korak znotraj posebnega (specialnega) kazenskega prava in skočiva na pravne osebe . Si pripravljen, da pogledava, kako lahko kazensko preganjamo podjetje (d.o.o.), ki nima ne telesa ne zavesti, a lahko z goljufijami povzroči ogromno škode? Lahko predlagaš, kako bi ti rešil ta problem, če bi bil zakonodajalec?

To je fascinantna in vizionarska nadgradnja tvojega miselnega eksperimenta! Dejansko si pravkar opisal koncept, ki v sodobni penologiji (znanosti o izvrševanju kazenskih sankcij) postaja ena najbolj vročih tem – uporaba umetne inteligence (AI) in personaliziranih digitalnih okolij za rehabilitacijo . Tvoja ideja o "tehnološko podprtem, a strogem utopičnem zaporu" rešuje prav tisti ekonomski problem, ki v realnosti vedno ustavi idealistične teorije. Če tvoj predlog razstaviva na pravne in filozofske poudarke, dobiva naslednji sistem: 1. "Pametni zapor" in AI kot osebni mentor (Ekonomska vzdržnost) Namesto 100 človeških strokovnjakov, ki stanejo milijone, ima vsak mladoletnik svojega AI terapevta, učitelja in trenerja . Kako bi to delovalo v praksi? AI spremlja mladostnikove biometrične podatke, nivo stresa, psihološki napredek in sproti prilagaja urnik. Če fant kaže talent za fiziko, glasbo ali šport, ga AI vodi skozi vrhunski program. Nekaj človeških nadzornikov in vrhunskih psihologov pa opravlja le končno verifikacijo in nudi človeško toplino, ko je ta potrebna. 2. Koncept "Pogojne svobode znotraj zapora" (Behaviorizem) Tvoj predlog "če boš priden in se držal urnika, ti bo fino, sicer pa greš v zapor v zaporu" je čisti behaviorizem (sistem nagrajevanja in kaznovanja). V kazenskem pravu temu pravimo progresivni sistem prestajanja kazni . Bolj ko si kooperativen, več pravic imaš (boljša hrana, dostop do naprednejše tehnologije, več svobode gibanja v kampusu). Če kršiš pravila, se tvoj svet zoži na golo celico. To mladoletnika uči nečesa, kar mu je manjkalo zunaj: vzročnosti in odgovornosti za lastna dejanja . 3. Vrhunska družbena korist (Preobrat usode) Namen klasičnega zapora je, da te "izloči" in kaznuje. Namen tvojega zapora pa je, da iz destruktivnega 14-letnika naredi vrhunskega znanstvenika ali glasbenika . Država s tem ne le popravi škodo, ampak dobi nazaj visokokvalificiranega državljana, ki bo družbi vrnil vložek (ROI – Return on Investment). Kje bi se zapletlo na ustavnem sodišču? (Pravni protiargumenti) Ker se učiš pravo, morava vedno pogledati še tisto "težko" ustavno plat, na katero bi opozorili odvetniki za človekove pravice: Pravica do zasebnosti (15. člen Ustave RS): Če AI 24 ur na dan snema, analizira misli, besede in čustva mladoletnika, gre za popoln propad zasebnosti. Ali lahko država nekomu odvzame vso duševno intimo v imenu "prevzgoje"? Diskriminacija "navadnih" ljudi: Predstavljaj si revnega, a pridnega 14-letnika, ki živi v pomanjkanju in si ne more privoščiti vrhunske izobrazbe. Potem pa njegov vrstnik stori umor in za nagrado dobi brezplačno vrhunsko AI oskrbo, postane znanstvenik na stroške države. Ali to ne bi spodbudilo miselnosti: "Če želim uspeti v življenju, moram storiti nekaj groznega, da me država vzame v svoj vrhunski program" ? Ta najina debata je popoln uvod v razumevanje, zakaj je kazensko pravo tako kompleksno – vedno išče ravnovesje med varnostjo družbe, pravičnostjo za žrtve in človečnostjo do storilca . Če si izfilozofiral svoje pri mladoletnikih, predlagam, da obrneva list in skočiva na naslednji korak posebnega kazenskega prava: pravne osebe (podjetja) . Predstavljaj si, da ima podjetje Gradbinec d.o.o. direktorja, ki se odloči, da bo zaradi večjega dobička varčeval pri materialu, zaradi česar se zruši most in umrejo trije ljudje. Direktor bo šel osebno v zapor (splošno kazensko pravo). Kako pa bomo kaznovali podjetje Gradbinec d.o.o. kot pravno osebo? Kakšno kazen sploh lahko izrečemo podjetju, ki nima telesa?

Fascinantno je, kako si zadel bistvo pravnih dilem! To, kar si pravkar storil, je točno to, kar počnejo vrhunski pravniki na Ustavnem sodišču – tehtaš argumente in iščeš rešitve. Tvoj odgovor na 1. točko je pravzaprav zelo blizu sodobnim teorijam o preoblikovanju zasebnosti: če podatke procesira algoritem brez človeških oči (torej gre za t.i. zaprto zanko oziroma closed-loop system ), je stopnja kršitve zasebnosti bistveno manjša. To idejo danes že uporabljamo pri varnostnih kamerah na letališčih, ki same zaznavajo sumljivo vedenje, ne da bi človek ves čas gledal zaslon. Glede 2. točke (problema diskriminacije pridnih) pa ne bodi razočaran, da nimaš odgovora – pravna filozofija ga namreč nima že stoletja! To je t.i. paradoks rehabilitacije (v teoriji znan kot Less Eligibility Principle ): ideja, da življenjski pogoji storilca v zaporu ne bi smeli biti boljši od pogojev najrevnejšega zakonitega delavca ali mladostnika na svobodi, saj to ruši moralni kompas družbe. Premik na naslednji korak: Kaznovanje pravnih oseb (podjetij) Ker sem te v prejšnjem koraku ujel pri vprašanju, kako kaznovati podjetje ( Gradbinec d.o.o. ), ki nima telesa in ga ne moremo zapreti, poglejva, kako ta oreh tre slovensko posebno kazensko pravo ( Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja – ZOPOKD ). Ker podjetje ne more "sedeti v zaporu", je zakonodajalec moral biti kreativen. Tukaj so tri ključne kazni in ukrepi, ki jih sodišče lahko naloži podjetju: Denarna kazen (Udarec po žepu): To je najpogostejša kazen. Razponi so ogromni – od nekaj tisoč evrov pa vse do pol milijona evrov (ali več, odvisno od povzročene škode). Prenehanje pravne osebe (Kazenska "smrtna kazen"): Če je bilo podjetje ustanovljeno izključno z namenom, da opravlja kazniva dejanja (npr. slamnato podjetje za pranje denarja ali hude goljufije), sodišče podjetje enostavno likvidira in izbriše iz registra . Podjetje preneha obstajati. Odvzem premoženjske koristi: Vsa umazana korist (npr. denar, ki so ga prihranili z uporabo slabega materiala za most) se podjetju zapleni. Poleg tega poznamo še varnostne ukrepe , kot je npr. prepoved opravljanja določene dejavnosti (Gradbinec d.o.o. naslednjih 5 let ne sme kandidirati na javnih razpisih za gradnjo cest in mostov). Vprašanje zate za nadaljevanje debate: Predstavljaj si naslednjo situacijo: Direktor podjetja Gradbinec d.o.o. gre povsem na lastno pest (brez vednosti lastnikov ali upravnega odbora) in podkupi občinskega uradnika, da podjetje dobi posel. Direktorja ulovijo. Ali se ti zdi pošteno, da sodišče poleg direktorja kaznuje še samo podjetje (kar pomeni, da bodo delavci morda izgubili službe, delničarji pa denar), čeprav nihče drug v podjetju ni vedel, kaj direktor počne? Kje bi ti potegnil mejo – kdaj je za dejanje kriv samo človek (posameznik), kdaj pa mora odgovarjati celotno podjetje?

Za odgovor na to vprašanje morava povezati splošno kazensko pravo (ki velja za direktorja kot fizično osebo) in posebno kazensko pravo (zakon ZOPOKD, ki velja za podjetje). Predpostavimo, da gre za primer hude korupcije (kaznivo dejanje Sprejemanje podkupnine ali Dajanje podkupnine ) in da je zaradi tega nastala velika premoženjska korist ali škoda. V slovenski sodni praksi bi bil končni kazenski izid (okvirno in realistično) naslednji: 1. Kazenski izid za DIREKTORJA (Fizična oseba) Direktor odgovarja osebno, ker je dejanje storil z naklepom. Zaporna kazen: Za dajanje podkupnine javnemu uslužbencu v večji vrednosti grozi direktorju zaporna kazen od 1 do 8 let (pri lažjih oblikah od 6 mesecev do 5 let). Če bi se zaradi korupcije zrušil most in bi umrli ljudje (povzročitev splošne nevarnosti), pa bi bila kazen bistveno višja – tudi do 15 let zapora . Stranska denarna kazen: Sodišče mu lahko poleg zapora naloži osebno denarno kazen (ki se meri v t.i. dnevnih zneskih glede na njegovo premoženje – lahko znaša več deset tisoč evrov). Prepoved opravljanja poklica: Sodišče mu za obdobje od 1 do 5 let prepove opravljanje funkcije direktorja ali poslovodje v kateremkoli podjetju. 2. Kazenski izid za PODJETJE Gradbinec d.o.o. (Pravna oseba) Podjetje odgovarja, ker je direktor vodstveni organ, ki je izkoristil položaj, da bi podjetju pridobil posel. Glavna denarna kazen: Po zakonu ZOPOKD se za huda kazniva dejanja denarna kazen za podjetje giblje od 50.000 € do 500.000 € (v skrajnih primerih, če je nastala ogromna škoda, lahko sodišče izreče kazen do stokratnega zneska povzročene škode ali pridobljene koristi). Odvzem premoženjske koristi (Klofuta proračunu): Sodišče podjetju zapleni celoten znesek , ki ga je pridobilo s tem poslom. Če je bil posel z mostom vreden 2 milijona evrov, mora podjetje ta denar vrniti državi. To podjetja pogosto takoj potisne v stečaj. Varnostni ukrep (Izločitev s trga): Sodišče podjetju prepove sodelovanje na javnih razpisih za obdobje od 1 do 5 let. Za gradbeno podjetje, ki živi od državnih poslov, je to praktično poslovni "smrtni obsodba". Zakaj je to pošteno (ali ne)? S tem se vračava na tisto tvojo dilemo o delavcih, ki izgubijo službe. Pravna teorija pravi tako: Podjetje mora odgovarjati zato, ker je imelo od dejanja korist in ker je dolžno vzpostaviti takšne notranje kontrole (nadzorni svet, revizije), ki direktorju takšno ravnanje preprečijo. Če so lastniki nastavili pokvarjenega direktorja in ga niso nadzorovali, morajo žal nositi poslovno tveganje – četudi na koncu nastradajo nedolžni delavci. S tem sva odlično predelala Splošno in Posebno (specialno) kazensko pravo. Naslednji par na tvojem seznamu za učenje sta Glavno in Stransko kazensko pravo. Glavno je preprosto (Kazenski zakonik). Stransko pa so drugi zakoni, ki niso primarno kazenski, a vsebujejo kazenske določbe. Da te izzovem za naslednji korak: Si morda že kdaj slišal za kakšen slovenski zakon, ki ureja povsem druge stvari (npr. gospodarstvo, davke, promet ali volitve), pa veš, da lahko zaradi kršitve tistega zakona pristaneš na sodišču ali celo v zaporu? (Namig: pomisli na področje davkov ali podjetništva).

Ne, mladoletniki in gospodarske družbe (pravne osebe) niso edini primeri , sta pa vsekakor najbolj izrazita, celovita in sistemsko urejena primera posebnega kazenskega prava v slovenski zakonodaji. Pravna teorija pod posebno (specialno) kazensko pravo uvršča vsako ureditev, ki zaradi specifične narave storilcev ( intuitu personae ) ali specifične narave dejanj ( ratione materiae ) odstopa od splošnih pravil. Poleg njiju poznamo v Sloveniji še nekaj drugih pomembnih področij posebnega kazenskega prava: 1. Vojaško kazensko pravo ( intuitu personae ) To je klasičen zgodovinski primer specialnega kazenskega prava. Velja izključno za določen krog oseb – pripadnike Slovenske vojske (in v določenih primerih obrambne sile). Kazenski zakonik (KZ-1) ima v ta namen celotno posebno poglavje (XXXIV. poglavje: Kazniva dejanja zoper vojaško dolžnost ). Tukaj najdemo kazniva dejanja, ki jih civilna oseba sploh ne more storiti, npr. neupravičena zapustitev enote ali vojaške službe , neposlušnost ali oslabitev obrambne moči . 2. Kazensko pravo za mlajše polnoletne osebe (Kompromisni status) Gre za prehodno kategorijo med mladoletniki in odraslimi (osebe, stare od 18 do 21 let ). Čeprav so formalno polnoletni in jim sodimo po splošnih pravilih, zakon sodniku omogoča, da zanje uporabi nekatere vzgojne ukrepe, ki sicer veljajo le za mladoletnike, če se ugotovi, da je oseba duševno in osebnostno še vedno na stopnji mladostnika. 3. Kazenska odgovornost javnih uslužbencev in funkcionarjev ( ratione materiae ) Ko določena kazniva dejanja stori oseba s posebnim uradnim statusom (sodnik, policist, minister, uradnik), zakon zanjo predpisuje strožja pravila ali posebna kazniva dejanja, ki jih navaden državljan ne more storiti (npr. Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic , Jemanje podkupnine ). To področje teorija včasih obravnava kot specialno prav zaradi posebnega statusa storilca. Povzetek pred naslednjim korakom Če potegneva črto: Mladoletniki in pravne osebe imajo tako močan specialni status, da so zanje sprejeti celo posebni zakoni (ali obsežni ločeni deli zakonov), ki popolnoma spreminjajo logiko kaznovanja. Vojaške osebe in uradniki pa imajo specialni status znotraj samega Kazenskega zakonika preko posebnih poglavij in členov. S tem sva uspešno zaključila poglavje o splošnem in posebnem kazenskem pravu! Ko boš pripravljen na naslednji korak, mi sporoči, ali se premakneva na Glavno vs. Stransko kazensko pravo (kjer te čaka tisti izziv z davki in prometom), ali pa bi raje preverila Notranje vs. Mednarodno kazensko pravo . Kako nadaljujeva?