V zajemu je samo vprašanje »Pojasni sodobne dileme v zvezi z načelom zakonitosti, npr. glede kazenskega prava EU?« (prekopirano izpitno vprašanje s portala) — odgovor ni bil zajet. Tema je v celoti obdelana v izpitnem odgovoru na to isto vprašanje pri učni enoti o načelu zakonitosti: direktive z minimalnimi pravili in zahteva lex certa, blanketne norme, nedoločni pojmi sodobnih deliktov, primarnost prava EU proti ustavni zahtevi zakonskega določanja kaznivosti. Za dodatno gradivo pogovor ponovno deli s celotno vsebino ali odpri enoto o kazenskem pravu EU.
Učna enota 12 (Kazensko pravo EU)
str. 31 · 7 enot
Pogovor o notranjih virih kazenskega prava, ki sproti popravi zmedo iz skripte (navedeni predpisi so viri materialnega, ne procesnega prava). Vsebuje: celotna besedila štirih ustavnih členov, poglobitev prepovedi analogije ob načelu zakonitosti s primeri dopustne analogije intra legem v KZ-1 (»ali kako drugače«, »na drug podoben način«), pregled KZ-1 (okvirno število kaznivih dejanj, dekriminalizacija, »prazni členi«, nenavadna kazniva dejanja), ZOPOKD z odmevnimi primeri iz slovenske prakse, razmejitev davčnega prekrška od davčne zatajitve ter direktive EU (vključno z razlago, zakaj je oznaka »EU« enkrat pred številko v oklepaju, drugič zadaj). Omenjen je tudi novi ZKOM — zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov.
-
Ustava RS dopušča prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države — prvi odstavek ; v tem pogledu velja izpostaviti pristop Slovenije k EU leta 2004.
-
Pravo EU, tudi kazensko pravo EU, je treba pojmovati kot notranje (federalno) pravo, za katero velja načelo primarnosti (supremacije).
-
Pogodbena osnova pristojnosti EU na področju kazenskega prava je podana šele z Maastrichtsko pogodbo, urejena pa je bila naprej v Lizbonski pogodbi.
-
Pravna podlaga za kazensko pravo EU je urejena v , ki zajema določena področja kriminala.
-
Sprejeti instrumenti pomenijo minimalno harmonizacijo, ob odsotnosti skupnega splošnega dela kazenskega prava EU.
-
Sprejeti instrumenti so med drugim Direktiva 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, Direktiva 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, Direktiva 2013/40/EU o napadih na informacijske sisteme, Direktiva (EU) 2017/1371 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, Direktiva (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu in Direktiva 2018/1673 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava.
-
Kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive lahko vplival na temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva predložitev osnutka Evropskemu svetu (t. i. zavora v sili); če pride do nesoglasja, lahko najmanj devet držav članic med seboj vzpostavi okrepljeno sodelovanje — tretji odstavek .
Vprašanja za ponovitev (4)
Dodatna vprašanja 4
-
dopolnjeno
Ustavna podlaga je **prvi odstavek : Slovenija lahko prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države. Na tej podlagi je Slovenija leta 2004 pristopila k EU**.
Pravo EU — vključno s kazenskim pravom EU — je treba pojmovati kot notranje (federalno) pravo, ne kot mednarodno pravo, glede na kvazi federalno naravo EU. Zanj velja načelo primarnosti (supremacije) prava EU nad nacionalnim pravom.
Mesto v sistemu virov: kazenskopravne direktive EU so notranji vir kazenskega prava, vendar kaznivost posameznika vedno določi slovenski zakon, ki direktivo prenese — s tem je ohranjeno načelo zakonitosti. Pogodbena osnova za kazenskopravno delovanje EU je bila podana šele z Maastrichtsko pogodbo, danes pa jo vsebuje Lizbonska pogodba — pristojnost ureja .
-
dopolnjeno
Pristojnost EU za harmonizacijo kazenskega prava ureja **: Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila** glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij.
Po **prvem odstavku to velja za posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami**. Področja kriminala so izrecno našteta:
- terorizem;
- trgovina z ljudmi in spolna zloraba žensk in otrok;
- nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in orožjem;
- pranje denarja;
- korupcija;
- ponarejanje plačilnih sredstev;
- računalniški kriminal;
- organizirani kriminal.
Svet lahko s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta opredeli druga področja kriminala, ki ustrezajo tem merilom.
Po **drugem odstavku (aneksna pristojnost) se minimalna pravila lahko določijo tudi, kadar je približevanje kazenske zakonodaje nujno za učinkovito izvajanje politike Unije** na področju, za katero že veljajo harmonizacijski ukrepi.
Harmonizacija je minimalna — skupnega splošnega dela kazenskega prava EU ni; varovalka za države je zavora v sili iz tretjega odstavka .
-
dopolnjeno
Na podlagi so bili sprejeti naslednji instrumenti minimalne harmonizacije materialnega kazenskega prava, ki jih navaja skripta:
- Direktiva 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev;
- Direktiva 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji;
- Direktiva 2013/40/EU o napadih na informacijske sisteme;
- Direktiva (EU) 2017/1371 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava;
- Direktiva (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu;
- Direktiva 2018/1673 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava.
Skupne značilnosti: sprejete so kot direktive, zato je potreben prenos v nacionalno pravo; določajo minimalna pravila o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij, države članice pa smejo ohraniti ali uvesti strožjo ureditev. Sprejete so bile ob odsotnosti skupnega splošnega dela kazenskega prava EU.
-
dopolnjeno
Zavora v sili je varovalka iz **tretjega odstavka **:
- kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive lahko vplival na temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek predloži Evropskemu svetu;
- redni zakonodajni postopek se začasno prekine;
- Evropski svet po razpravi in v primeru soglasja v štirih mesecih od prekinitve vrne osnutek Svetu, s čimer se prekinitev postopka konča.
Če soglasja ni, lahko najmanj devet držav članic med seboj vzpostavi okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive: v enakem roku o tem uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo, dovoljenje za okrepljeno sodelovanje pa se šteje za odobreno — uporabljajo se določbe o okrepljenem sodelovanju.
Smisel mehanizma: kazensko pravo je jedro državne suverenosti, zato ima vsaka država možnost zavarovati temeljna načela svojega sistema; hkrati pa integracija voljnih držav ni blokirana, saj jo lahko nadaljujejo prek okrepljenega sodelovanja.