Učna enota 10 (Zastaranje)
str. 29 · 11 enot
-
Zaradi zagotovitve pravne varnosti vsi sistemi predpisujejo zastaralne roke za posamezna kazniva dejanja, po poteku katerih pregon ni več mogoč.
-
Zastaralni roki se lahko pojmujejo kot procesno pravo (npr. po EKČP), s čimer niso podvrženi načelu zakonitosti, ali kot kazensko materialno pravo, s čimer so temu načelu podvrženi.
-
Zastaranje kazenskega pregona onemogoča izvedbo postopka.
-
Glede zastaranja pregona zakon določa roke od 6 do 50 let, praviloma od storitve kaznivega dejanja.
-
Za določena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so določeni daljši roki (trikratnik).
-
Zastaranje ne nastopi za kazen dosmrtnega zapora, za kazniva dejanja iz in za kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče.
-
Za mladoletne oškodovance pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost ter zoper zakonsko zvezo, družino in mladino rok za zastaranje kazenskega pregona začne teči od polnoletnosti oškodovanca.
-
V primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zakon določa zastaralni rok pet let od take sodbe.
-
Podobno kot za zastaranje kazenskega pregona velja tudi za zastaranje izvršitve kazni zapora, s posebnimi roki za druge oblike kazni in varnostne ukrepe.
-
Zastaranje ne teče (zadržanje) v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati (npr. zaradi imunitete) ali ko je storilec nedosegljiv državnim organom (npr. zaradi duševne motnje); podobno zastaranje izvršitve kazni ne teče, dokler se obsojenec izmika njeni izvršitvi ali je nedosegljiv, oziroma dokler je začetek izvrševanja kazni odložen v skladu z zakonom.
-
Zastaranje se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje; po pretrganju začne zastaralni rok teči znova.
Vprašanja za ponovitev (4)
Dodatna vprašanja 4
-
dopolnjeno
Zastaranje pomeni, da po poteku z zakonom določenega časa kazenski pregon oziroma izvršitev kazni nista več mogoča. Namen je pravna varnost: po dolgem času oslabijo dokazi, potreba po kaznovanju ugasne (specialna in generalna prevencija izgubita smisel), posameznik pa ne sme v nedogled ostati v negotovosti glede državne represije.
Pravna narava zastaralnih rokov je dvojna:
- lahko se pojmujejo kot procesno pravo — tako jih pojmuje EKČP, s čimer niso podvrženi načelu zakonitosti (mogoče jih je spreminjati tudi za dejanja, ki še niso zastarala);
- ali kot kazensko materialno pravo, s čimer so podvrženi načelu zakonitosti in prepovedi retroaktivnosti.
KZ-1 pozna zastaranje kazenskega pregona, ki onemogoča izvedbo postopka, in zastaranje izvršitve kazni, ki onemogoča izvršitev sicer izrečene kazni. Nekatera najhujša kazniva dejanja ne zastarajo (kazniva dejanja iz , dejanja s predpisano kaznijo dosmrtnega zapora in dejanja, pri katerih zastaranje izključujejo mednarodne pogodbe).
-
dopolnjeno
Zastaranje kazenskega pregona onemogoča izvedbo kazenskega postopka: po poteku roka zoper storilca ni več mogoče začeti ali nadaljevati pregona in izreči obsodbe. Roki tečejo praviloma od storitve kaznivega dejanja in znašajo od 6 do 50 let, odvisno od teže dejanja.
Zastaranje izvršitve kazni nastopi po pravnomočni obsodbi in onemogoča izvršitev sicer izrečene kazni: kazni, ki v zakonskem roku ni bila izvršena, država ne sme več izvršiti. Podobni roki veljajo za izvršitev kazni zapora, posebni roki pa za druge oblike kazni in za varnostne ukrepe.
Razlika je torej v fazi postopka, na katero se zastaranje nanaša: prvo prepreči, da bi do obsodbe sploh prišlo, drugo pa, da bi se že izrečena sankcija izvršila. Obema je skupno varstvo pravne varnosti; pri obeh poznamo tudi zadržanje (rok ne teče, npr. imuniteta oziroma pri izvršitvi beg, skrivanje ali druga nedosegljivost obsojenca) in pri pregonu pretrganje (rok začne teči znova).
-
dopolnjeno
Zastaralni roki kazenskega pregona znašajo od 6 do 50 let, odvisno od teže (predpisane kazni) kaznivega dejanja, in tečejo praviloma od storitve dejanja.
Posebnosti rokov:
- za določena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so določeni daljši roki (trikratnik);
- pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost ter zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok teči šele od polnoletnosti oškodovanca;
- po razveljavitvi pravnomočne sodbe velja zastaralni rok pet let od take sodbe.
Nezastarljiva so:
- kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen dosmrtnega zapora;
- kazniva dejanja iz ** ** (genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in druga najhujša dejanja);
- kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče.
-
dopolnjeno
Zadržanje zastaranja pomeni, da zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati (npr. imuniteta) ali ko je storilec nedosegljiv državnim organom (npr. huda duševna motnja, ki onemogoča postopek). Ko ovira odpade, se tek roka nadaljuje — že pretečeni čas se všteje.
Pretrganje zastaranja nastopi, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje; po pretrganju začne rok teči znova — dotedanji tek se izniči.
Pri zastaranju izvršitve kazni zastaranje ne teče:
- v času, ko se kazen po zakonu ne sme izvršiti;
- v času, ko se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ni odzval, je na begu, se skriva ali se kako drugače izmika izvršitvi oziroma je nedosegljiv državnim organom;
- ko je začetek izvrševanja kazni zakonito odložen.
Instituta varujeta učinkovitost pregona: zadržanje pokriva objektivne ovire, pretrganje pa odgovarja na storilčevo nadaljnjo kriminalno aktivnost.