Ponujeni pregled pravilno in sistematično opredeljuje temeljne delitve osebnega, stvarnega in prostorskega veljavnosti kazenskega prava . Gre za klasično doktrinarno klasifikacijo, ki jo uporablja slovenska (in širše evropska) kazenskopravna teorija. Za lažjo preglednost, skrajšano osvežitev in lažje pomnjenje si lahko te vrste ogledate v spodnji zbirni tabeli, urejeni po kriterijih delitve: Pregled vrst kazenskega prava Kriterij delitve Vrsta kazenskega prava Ključna značilnost Primer iz slovenske zakonodaje Glede na krog oseb in dejanj Splošno (generalno) Velja za vse polnoletne fizične osebe na celotnem ozemlju. Kazenski zakonik (KZ-1) (splošni del) Posebno (specialno) Velja za specifične subjekte ( intuitu personae ) ali posebna dejanja ( ratione materiae ). Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) ali določbe za mladoletnike Glede na osrednjo vsebino akta Glavno Zakonski akti, ki so primarno in izključno namenjeni kazenskemu pravu. Kazenski zakonik (KZ-1) Stransko Zakoni z drugih področij (npr. gospodarstvo, okolje), ki na koncu vsebujejo kazenske določbe. Zakon o varstvu okolja ali Zakon o gospodarskih družbah (če vsebujeta posebne kazenske določbe) Glede na izvor in pristojnost Notranje (nacionalno) Sprejmejo ga domači organi (Državni zbor) po domačem zakonodajnem postopku. Vsi zakoni, ki jih sprejme Državni zbor RS Mednarodno Izvira iz mednarodnih pogodb, običajev ali sodb mednarodnih sodišč (npr. nadrzemska kazniva dejanja). Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (povezano z 8. členom Ustave RS, ki določa skladnost z mednarodnim pravom) Ključni poudarki za razumevanje Povezanost glavnega in splošnega kazenskega prava: V Sloveniji je osrednji steber kazenskega sistema Kazenski zakonik (KZ-1) , ki hkrati predstavlja glavno in splošno kazensko pravo. Pomen stranskega kazenskega prava: Stransko kazensko pravo postaja vse obsežnejše, saj sodobna družba zahteva specializirano kazenskopravno varstvo na področjih, kot so davki, trg vrednostnih papirjev in varovanje okolja, kjer klasični KZ-1 ne more podrobno urejati vseh specifik. Če potrebujete podrobnejšo razlago katerega izmed teh področij (npr. kako se mednarodno pravo prelije v slovenski pravni red prek 8. člena Ustave), mi sporočite. Ali vas morda zanima, kako se te vrste prava povezujejo s materialnim (kaj je kaznivo dejanje) in procesnim (kako poteka sojenje) kazenskim pravom?

Odlično! Greva lepo počasi, korak za korakom. Da si bova snov res dobro zapomnila, bova teorijo takoj povezala s primeri iz resničnega življenja. Začneva z naslednjim sklopom: Splošno (generalno) nasproti Posebnemu (specialnemu) kazenskemu pravu. Korak 1: Kaj je bistvo splošnega kazenskega prava? Splošno kazensko pravo si lahko predstavljaš kot "krovno" pravo. Velja za vse ljudi (ki so kazensko odgovorni) in na celotnem ozemlju države. Pravilo igre: Velja enako za predsednika države, študenta, peka ali tujca, ki dela v Sloveniji. Kje ga najdemo? Njegovo jedro je v našem Kazenskem zakoniku (KZ-1) . Tam piše, kaj je umor, kaj je tatvina in kakšne so kazni, ki veljajo za vse nas. Korak 2: Kaj je bistvo posebnega kazenskega prava? Posebno kazensko pravo pa je tisto, ki stopi v ospredje, ko splošna pravila niso dovolj, ker gre za zelo specifične situacije ali skupine bitij/oseb. Razdelimo ga po dveh latinskih izrazih, ki sta v pravu zelo pomembna: Glede na OSEBO ( Intuitu personae ) To pravo se uporablja samo za točno določen krog ljudi , ker imajo posebne lastnosti. Primer: Mladoletniki . Ker mladoletna oseba (stara med 14 in 18 let) psihično še ni popolnoma razvita, zanjo ne morejo veljati povsem enake kazni in postopki kot za odrasle. Zanje veljajo posebni vzgojni ukrepi. Glede na MATERIJO / DEJANJA ( Ratione materiae ) To pravo se nanaša na posebno vrsto dejanj ali subjektov , ki sploh niso ljudje. Primer: Pravne osebe (podjetja) . Podjetja ne moreš zapreti v zapor, kot lahko zapreš človeka. Zato potrebujemo poseben zakon (v Sloveniji je to Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ), ki določa, kako se kaznuje podjetje (npr. z denarno kaznijo ali odvzemom premoženja), če je njegov direktor storil kaznivo dejanje v korist podjetja. Preverba razumevanja (Kratek kviz) Preden greva na naslednji korak, poskusiva rešiti ta mini primer, da vidiva, če sva ujela bistvo: Predstavljaj si situacijo: Podjetje Gradnje d.o.o. je namerno ponaredilo dokumente, da bi zmagalo na javnem razpisu. Hkrati pa je 16-letni Marko v trgovini ukradel drag parfum. Če imaš v mislih najino delitev, mi povej: Katero kazensko pravo (splošno ali posebno) bomo uporabili za podjetje ? Katero kazensko pravo bomo uporabili za 16-letnega Marka ? Ko odgovoriš, bova preverila rezultat in se premaknila na glavno in stransko kazensko pravo !

Tako je, odlično razmišljaš! Tvoj odgovor je popolnoma pravilen in kaže, da si natančno ujel/a bistvo koncepta. Uradne osebe in vojaki so šolski primer posebnega kazenskega prava glede na krog oseb ( intuitu personae ), saj gre za subjekte s posebnim statusom in dolžnostmi. Poglejva si na kratko, kako to deluje v praksi v slovenski zakonodaji: 1. Vojaki (Vojaško kazensko pravo) Vojaki imajo specifične dolžnosti (obramba domovine, poslušnost ukazom), zato zanje veljajo posebna kazniva dejanja, ki jih navaden občan sploh ne more storiti. Primeri dejanj: Neizpolnitev ukaza , pobeg iz vojske ali samovoljna zapustitev enote . Če ti ali jaz jutri ne prideva v službo, bova dobila odpoved (delovnopravna kršitev). Če pa vojak med vojaško obveznostjo zapusti svojo enoto, je to kaznivo dejanje zoper vojaško dolžnost . 2. Uradne osebe (Npr. sodniki, policisti, državni uradniki) Uradne osebe nastopajo v imenu države, zato imajo večjo moč, a hkrati tudi veliko večjo odgovornost. Kazenski zakonik zanje predvideva posebno skupino kaznivih dejanj (zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in uradna sredstva). Primeri dejanj: Jemanje podkupnine , zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic . Navaden državljan ne more storiti kaznivega dejanja "zlorabe uradnega položaja", ker tega položaja sploh nima. To dejanje lahko stori izključno uradna oseba. Kratek povzetek pred naslednjim korakom Sedaj imava pod posebnim (specialnim) kazenskim pravom že štiri super primere: Mladoletniki (zaradi starosti) Pravne osebe/podjetja (zaradi narave subjekta) Vojaki (zaradi posebne vojaške dolžnosti) Uradne osebe (zaradi posebne javne funkcije) Si pripravljen/a, da se premakneva na naslednji par: Glavno nasproti stranskemu kazenskemu pravu ?

To je zelo globoko in odlično pravno vprašanje! Odgovor je odvisen od tega, ali gledava kazensko pravo v širšem smislu (celoten kazenskopravni sistem) ali v ožjem smislu (samo tisti zakoni, ki določajo, kaj je kaznivo dejanje in kakšna je kazen). Poglejva natančno, kako je s formalnimi viri v Sloveniji: 1. Kazensko pravo v ožjem smislu (Materialno pravo) Če iščeva samostojne zakone, ki sami po sebi določajo kazniva dejanja in kazni (torej vsebino materialnega prava), imaš skoraj povsem prav. Glavna stebra sta: Kazenski zakonik (KZ-1) – osrednji in splošni samostojni zakon za fizične osebe. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) – samostojni zakon za podjetja in druge pravne osebe. Ali obstaja še kakšen tak samostojen zakon v Sloveniji? V preteklosti se je razmišljalo o posebnem samostojnem zakonu za mladoletnike, vendar so določbe za mladoletne storilce trenutno še vedno vključene znotraj posebnega poglavja v samem Kazenskem zakoniku (KZ-1). Vendar pa ne smeva pozabiti na stransko kazensko pravo (npr. Zakon o varstvu okolja ), vendar ti akti niso "samostojni kazenski zakoni", ampak so primarno okoljski/gospodarski zakoni, ki imajo kazenske določbe le "prišite" na koncu. 2. Kazensko pravo v širšem smislu (Sistem treh stebrov) Če pa vprašanje razširiva na celotno kazenskopravno področje (brez katerega KZ-1 sploh ne bi mogel delovati v praksi), imamo v Sloveniji tri velike, samostojne in sistemske zakone . Ti trije zakoni tvorijo celotno pot od storitve dejanja do zapora: Samostojen zakon Področje prava Kaj ureja v praksi? 1. Kazenski zakonik (KZ-1) Materialno kazensko pravo Določa, KAJ je kaznivo dejanje (npr. tatvina) in KOLIKŠNA je kazen zanjo. 2. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) Procesno kazensko pravo Določa, KAKO poteka pot od suma do obsodbe (delo policije, hišne preiskave, potek sojenja na sodišču, pravice obdolženca). 3. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) Izvršilno kazensko pravo Določa, KJE in KAKO se kazen izvede (pravila v zaporu, delo obsojencev, pogojni izpust). Povzetek za tvoj študij Če te profesor vpraša: "Kateri so samostojni zakoni, ki so formalni vir kazenskega materialnega prava?" , je tvoj odgovor odličen: KZ-1 in ZOPOKD . Če pa te vpraša: "Kateri so trije temeljni zakoni kazenskega prava na splošno?" , potem so to KZ-1 (materialno), ZKP (procesno) in ZIKS-1 (izvršilno). Sedaj ko sva razčistila to dilemo, predlagam, da skočiva na naslednji par: Glavno nasproti stranskemu kazenskemu pravu . Glede na to, kar sva pravkar rekla o zakonih, ki imajo kazenske določbe le "prišite" na koncu, bo to zelo enostavno! Ali nadaljujeva v to smer, ali bi rada pri splošnem in posebnem pravu predelala še kakšen detajl?

To je odlično vprašanje, ki odpira vrata v tisto, čemur v teoriji pravimo stransko kazensko pravo (angl. administrative criminal law ali nem. Nebenstrafrecht ). Če odgovorim na tvoje vprašanje na kratko: V Sloveniji je teh zakonov dejansko precej, vendar morava biti zelo previdna pri enem ključnem pravnem izrazu – ločiti morava med "kaznivimi dejanji" in "prekrški". V zakonih, kot so tisti, ki urejajo delo policije, družinske odnose ali promet, so kazni v 95 % primerov predvidene za prekrške (to so lažje kršitve, kjer ti policist napiše globo ali plačilni nalog), ne pa za prava kazniva dejanja (za katera greš na sodišče in ti grozi zapor). Vendar pa obstajajo zakoni izven Kazenskega zakonika (KZ-1), ki vsebujejo prave kazenskopravne sankcije . Poglejva si tiste najpomembnejše in kako to deluje v praksi. Glavna področja, kjer najdemo stransko kazensko pravo Množica teh zakonov pokriva predvsem gospodarska, finančna in naravovarstvena področja , saj se ta spreminjajo tako hitro, da jih Kazenski zakonik ne more sproti podrobno urejati. Tukaj so ključni primeri: 1. Gospodarstvo in finančni trgi Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI): Ta zakon ureja borzo in poslovanje z vrednostnimi papirji. V njem so zapisane stroge kazenske določbe za tiste, ki zlorabijo notranje informacije (npr. ko nekdo v podjetju ve, da bodo delnice padle, in jih skrivaj proda pred ostalimi). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1): Čeprav večina zakona ureja, kako se ustanovi podjetje (d.o.o., d.d.), vsebuje tudi specifične prepovedi in sankcije glede vodenja poslovnih knjig in odgovornosti poslovodstva. 2. Okolje in naravni viri Zakon o varstvu okolja (ZVO): Kot sva že omenila, ta zakon ureja ravnanje z odpadki, izpuste v zrak in vodo. Če podjetje huje onesnaži okolje in ogrozi zdravje ljudi, se poleg KZ-1 uporabijo specifične določbe in definicije iz tega zakona, ki določajo kazensko odgovornost. 3. Davki in carine Zakon o davčnem postopku (ZDavP): Ureja pobiranje davkov, a hkrati natančno definira, kdaj nepravilnosti prerastejo v kaznivo dejanje davčne zatajitve ali carinske goljufije. Kako pa je s področji, ki si jih omenil/a (Družina, Policija)? Tukaj morava narediti tisto pomembno pravno ločnico: Družinsko pravo: Družinski zakonik (DZ) ureja poroke, ločitve, skrbništvo in pravice otrok. V samem Družinskem zakoniku ni kazni zapora . Če pride do nasilja v družini ali neplačevanja preživnine, se sodišče takoj preseli v Kazenski zakonik (KZ-1) , kjer sta v posebnem poglavju natančno opredeljeni kaznivi dejanji Nasilje v družini (191. člen KZ-1) in Neplačevanje preživnine (192. člen KZ-1). Policija: Zakoni, ki urejajo policijo (npr. Zakon o nalogah in pooblastilih policije ), določajo, kaj policisti smejo in česa ne smejo početi. Če policist prekorači svoja pooblastila (npr. neupravičeno uporabi silo), bo kaznovan po Kazenskem zakoniku (KZ-1) zaradi Zlorabe uradnega položaja ali Mučenja . V policijskih zakonih so zanje predvideni kvečjemu disciplinski postopki ali prekrški. Zlato pravilo za izpit 💡 Če te profesor vpraša o stranskem kazenskem pravu, si zapomni to pravilo: "Stransko kazensko pravo se nahaja v zakonih, katerih primarni namen NI kaznovanje (ampak npr. urejanje gospodarstva, okolja, davkov), vendar so zaradi pomembnosti področja na konec zakona dodali še kazenske določbe." Ali so ti primeri jasni in si lažje predstavljaš razliko med glavnim (KZ-1) in stranskim kazenskim pravom? Če je vse jasno, lahko narediva naslednji korak in pogledava zadnji par: Notranje (nacionalno) in Mednarodno kazensko pravo . Bi šla naprej?

Odlično, greva na zadnji in hkrati zelo pomemben korak: Notranje (nacionalno) nasproti Mednarodnemu kazenskemu pravu. Tukaj se dotakneva vprašanja, kdo pravo sprejme in kje to pravo velja. Korak 3: Notranje (nacionalno) kazensko pravo To je pravo, ki ga dobro poznava in o katerem sva govorila do sedaj. Kdo ga sprejme? Sprejmejo ga nacionalni organi posamezne države. V Sloveniji je to Državni zbor RS , ki zakone sprejema po natančno določenem notranjem zakonodajnem postopku. Kje in za koga velja? Velja in zavezuje samo na območju te države (načelo teritorialnosti). Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) velja v Sloveniji. Če nekdo stori tatvino v Ljubljani, mu sodi slovensko sodišče po slovenskem zakonu. Slovenski parlament ne more sprejeti kazenskega zakona, ki bi veljal v Avstriji ali Italiji. Korak 4: Mednarodno kazensko pravo Mednarodno kazensko pravo pa prebije te državne meje. To so pravne norme, ki ne veljajo le v eni državi, ampak zavezujejo širšo skupnost držav (ali celo ves svet). Iz tvojega zapiska izhajajo trije ključni izvori (viri), od koder to pravo črpa svojo moč: Mednarodni pravni akti (pogodbe, statuti): Države podpišejo sporazum. Najbolj znan primer je Rimski statut , s katerim je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče (MKS) s sedežem v Haagu. Judikatura (sodna praksa): To so odločitve mednarodnih sodišč (npr. mednarodnih ad hoc sodišč za nekdanjo Jugoslavijo ali Ruando), ki s svojimi sodbami postavljajo pravna pravila. Mednarodno običajno pravo: Pravila, ki niso nikjer strogo zapisana, a jih države že stoletja spoštujejo, ker velja splošno prepričanje, da so obvezna (npr. prepoved piratstva na odprtem morju). Za katera dejanja gre? Mednarodno kazensko pravo ne rešuje navadnih tatvin. Ukvarja se z najtežjimi zločini proti človečnosti , ki prizadenejo celotno mednarodno skupnost: Genocid Hudodelstva proti človečnosti Vojna hudodelstva Agresija (napad ene države na drugo) Pomemben pravni most: 8. člen Ustave RS 🇸🇮 V tvojem zapisku je omenjen 8. člen Ustave Republike Slovenije . To je ključna točka, ki jo profesorji na izpitih naravnost obožujejo, saj povezuje notranje in mednarodno pravo. Ta člen na kratko pravi: Zakoni v Sloveniji morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo. Ratificirane pogodbe se uporabljajo neposredno. Kaj to pomeni v praksi za kazensko pravo? Če Slovenija podpiše in v parlamentu potrdi (ratificira) mednarodno pogodbo (npr. o prepovedi mučenja ali Rimski statut), ta pogodba postane del našega pravnega reda. Slovenija mora nato svoj notranji Kazenski zakonik (KZ-1) uskladiti s to pogodbo – torej v KZ-1 natančno zapisati in kaznovati dejanja, ki jih zahteva mednarodna skupnost. Hitra preverba znanja celotnega sklopa (Zaključni izziv) Sedaj ko sva predelala vse tri pare, poskusiva povezati vse tri delitve na enem samem primeru: Primer: Med vojno v neki tuji državi je poveljnik vojske ukazal sistematično uničenje določenega naroda (genocid). Ker je bil vpliven, domači parlament te države sploh ni imel zakona, ki bi to kaznoval. Ko se je vojna končala, so ga aretirali in mu začeli soditi pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. Glede na najine delitve, za kakšno vrsto kazenskega prava gre v tem primeru? Splošno ali posebno (glede na to, da gre za vojaškega poveljnika in specifično dejanje)? Glavno ali stransko (glede na to, da statut sodišča ureja izključno najhujša kazniva dejanja)? Notranje ali mednarodno (glede na to, kje in po katerih pravilih mu sodijo)? Poskusi odgovoriti z lastnimi besedami, pa bova skupaj pogledala, kako ti gre!

Tako je, odličen rezultat! Vse tri odgovore si utemeljil/a povsem pravilno in pravniško natančno. Poglejva na kratko tvojo odlično argumentacijo: Splošno: Pravilno ugotavljaš – čeprav gre za vojaškega poveljnika, je prepoved genocida univerzalna in velja za vsako osebo na svetu, ki bi se znašla v tej situaciji. Noben status nikogar ne odveže te odgovornosti. Glavno: Ker statut tega sodišča (Rimski statut) ureja izključno in samo kazensko materijo (najtežje zločine). Mednarodno: Ker pravila izvirajo iz mednarodne pogodbe, sodišče pa je mednarodno ustanovljeno in zavezuje skupnost držav. 🎉 Uspešno opravljen prvi sklop! S tem sva predelala in v celoti usvojila prvi del snovi o vrstah kazenskega prava . Dokazal/a si, da koncepte odlično razumeš in jih znaš takoj prenesti v praktične primere, kar je pri pravu najpomembneje. Da bova ohranila ritem in postopnost našega učenja, mi povej, kako želiš nadaljevati. Če želiš, lahko greva na: Naslednje poglavje v tvojih zapiskih (lahko mi prepišeš naslednji del snovi, npr. vire kazenskega prava, načela ali časovno/krajevno veljavnost). Materialno in procesno kazensko pravo (da podrobneje pogledava tisto razliko med KZ-1 in ZKP, ki sva jo prej omenila). Kaj je tvoj naslednji korak?

Tvoj preblisk z Miloševićem je odličen – procesi pred Mednarodnim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) so postavili temelje sodobnega mednarodnega kazenskega prava. Vendar imaš popolnoma prav: mednarodno kazensko pravo in mednarodna sodna praksa se ne ukvarjata zgolj s klasičnimi vojnami med državami. Danes pokrivata uničevanje kulturne dediščine, sodobno piratstvo ter sistemske zločine, ki presegajo državne meje. Tukaj so trije izjemno zanimivi in prelomni primeri iz mednarodne sodne prakse, ki niso klasične vojne, a so za vedno spremenili pravno zgodovino. 1. Uničevanje kulturne dediščine kot vojni zločin Primer: Tožilec proti Ahmadu Al Faqiju Al Mahdiju (2016) Sodišče: Mednarodno kazensko sodišče (MKS / ICC) v Haagu Ozadje: Al Mahdi je bil član radikalne islamistične skupine Ansar Dine v Maliju. Leta 2012 je osebno vodil in sodeloval pri uničenju devetih starodavnih mavzolejev in dela mošeje Sidi Yahia v zgodovinskem mestu Timbuktu , ki je pod zaščito Unesca. Zgodovinske verske objekte so uničevali s krampi in železnimi palicami. Zakaj je ta primer prelomen? To je bil sploh prvi primer v zgodovini , ko je mednarodno sodišče nekoga preganjalo in obsodilo izključno zaradi uničevanja kulturne in verske dediščine (brez neposrednih pobojev ljudi). Sodišče je razsodilo, da napad na kulturne spomenike pomeni napad na dušo in zgodovino nekega naroda, kar šteje za mednarodni vojni zločin. Al Mahdi je krivdo priznal in bil obsojen na 9 let zapora. 2. Prvo sojenje sodobnim somalijskim piratom v Evropi Primer: Primer ladje MV Taipan (2010–2012) Sodišče: Okrožno sodišče v Hamburgu, Nemčija (na podlagi mednarodnega običajnega prava) Ozadje: Spomladi 2010 je skupina somalijskih piratov na odprtem morju blizu Somalije z avtomatskim orožjem napadla in zavzela nemško tovorno ladjo MV Taipan . Nemška mornarica je pirate ujela, nemško tožilstvo pa jih je prepeljalo v Hamburg, kjer so jim sodili za napad na morski promet in izsiljevanje. Zakaj je ta primer prelomen? Piratstvo na odprtem morju je najstarejši primer univerzalne jurisdikcije v mednarodnem običajnem pravu. To pomeni, da lahko katerakoli država na svetu ujeti pirata, mu sodi in ga kaznuje po svojem pravu, saj so pirati tradicionalno veljali za "hostes humani generis" (sovražnike celotnega človeštva). To je bilo prvo sojenje za piratstvo v Nemčiji po več kot 400 letih. Vseh 10 piratov je bilo obsojenih na zaporne kazni med 2 in 7 leti. 3. Ko mednarodno pravo preganja preko državnih meja (Univerzalna jurisdikcija) Primer: Tožilec proti Anwarju Raslanu (Sojenje v Koblenzu, 2022) Sodišče: Višje deželno sodišče v Koblenzu, Nemčija Ozadje: Anwar Raslan je bil visoki uradnik sirske obveščevalne službe v zloglasnem zaporu Al-Khatib v Damasku. Tam so med državljansko vojno sistematično mučili tisoče protestnikov. Leta 2014 je Raslan dezertiral, pobegnil v Evropo in v Nemčiji zaprosil za azil. Tam so ga prepoznali preživeli žrtve mučenja in ga prijavili nemški policiji. Zakaj je ta primer prelomen? Nemška sodišča so uporabila načelo univerzalne jurisdikcije za hudodelsva proti človečnosti . Nemčija s tem zločinom ni imela neposredne povezave (zločin se je zgodil v Siriji, storilec je Sirec, žrtve so bili Sirci). Vendar pa mednarodno pravo določa, da so nekateri zločini (kot je sistemsko mučenje s strani države) tako zavržni, da lahko storilcu sodi katerakoli država, če se ta znajde na njenem ozemlju. Januara 2022 je bil Raslan obsojen na dosmrtni zapor zaradi hudodelstev proti človečnosti (vključno z mučenjem vsaj 4.000 ljudi in 27 umori). Kako to poveževa z najino snovjo? 🧠 Vsi trije primeri kažejo lep preplet teorije v praksi: Al Mahdi (Timbuktu): Kaže, kako se mednarodno pravo sčasoma širi z varovanja ljudi tudi na varovanje svetovne kulturne dediščine . Somalijski pirati: Odličen primer starodavnega mednarodnega običajnega prava , ki je prešlo v sodobno praksu držav. Anwar Raslan: Prikazuje moč mednarodnega prava , ki preko načela univerzalne jurisdikcije "prisili" nacionalno sodišče (v Nemčiji), da sodi za zločine, storjene na drugem koncu sveta. Kateri od teh treh primerov se ti zdi pravno najbolj fascinanten? Ko si pripravljen/a, pa mi povej, na kateri naslednji korak v najinih zapiskih se bova osredotočila!

Odlično, premikava se na naslednje ključno poglavje: Viri kazenskega prava . Čeprav tvoj zapis v prvem stavku omenja "procesno" pravo, vsebina v nadaljevanju (KZ-1, ZOPOKD, Direktive) govori predvsem o materialnih virih (ali splošnih virih celotnega kazenskega sistema). Narediva spet jasen in pregleden vizualni sistem, da si to snov brez težav zapomniš za izpit. Ključna delitev tukaj poteka med notranjimi in zunanjimi formalnimi viri ter specifično vlogo sodne prakse . 1. Vizualni pregled formalnih virov Kategorija vira Podkategorija Ključni akti / Primeri Posebnost za izpit 💡 NOTRANJI VIRI (Domači predpisi) Nacionalni akti • Ustava RS (17., 18., 21., 28. člen) • Kazenski zakonik (KZ-1) • ZOPOKD Ustava postavlja temeljne človekove pravice in omejitve kaznovanja. Pravo EU (opomba 1) • Direktiva 2011/36/EU (trgovina z ljudmi) • Direktiva (EU) 2017/541 (terorizem) Pozor! Pravo EU šteje pod notranje vire zaradi kvazi-federalne narave EU, ne pa pod mednarodne zunanje vire. ZUNANJI VIRI (Mednarodni akti) Svetovna raven (ZN) • Splošna deklaracija človekovih pravic • Konvencija ZN proti mučenju Uporabljajo se neposredno v Sloveniji takoj, ko so ratificirane in objavljene (8. in 153. člen Ustave). Regionalna raven (Svet Evrope) • Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) • Konvencija o kibernetski kriminaliteti To ni pravo EU! Svet Evrope je ločena mednarodna organizacija s sedežem v Strasbourgu. Korak 1: Analiza notranjih virov (Poglobitev) Slovenski kazenski sistem sloni na Ustavi RS in zakonih . Profesorji radi vprašajo po konkretnih členih Ustave, ki so navedeni v tvojem gradivu: 17. člen: Nedotakljivost človekovega življenja (v Sloveniji ni smrtne kazni). 18. člen: Prepoved mučenja (nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ravnanju). 21. člen: Varstvo človekove osebnosti in dostojanstva (pravice ob aretaciji in med kazenskim postopkom). 28. člen: Načelo zakonitosti v kazenskem pravu (nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, ki ni bilo že vnaprej z zakonom določeno kot kaznivo dejanje – Nullum crimen, nulla poena sine lege ). 🇪🇺 Pomembna pravna zanka: Zakaj je pravo EU "notranji" vir? Kot pravilno opozarja opomba v tvojem besedilu, pravo EU ni mednarodno pravo . Ker je Slovenija del svojih suverenih pravic prenesla na Bruselj, se pravo EU obravnava kot del našega razširjenega notranjega prava. Direktive (npr. o terorizmu ali trgovini z ljudmi) zavezujejo slovenski Državni zbor, da te vsebine natančno prelije v naš Kazenski zakonik. Korak 2: Analiza zunanjih virov (Monistični sistem) Tvoji zapiski omenjajo monistično koncepcijo (povezano z 8. in 153. členom Ustave RS). Kaj to pomeni? V nekaterih državah (dualistični sistem, npr. v Veliki Britaniji) morajo mednarodno pogodbo najprej prepisati v lasten zakon, da sploh velja. V Sloveniji pa velja monizem : ko slovenski parlament mednarodno pogodbo potrdi (ratificira) in se ta objavi v Uradnem listu, postane del enotnega pravnega sistema in se lahko uporablja neposredno . Sodnik na sodišču v Mariboru se lahko neposredno sklicuje na EKČP! Korak 3: Sodna praksa kot vir prava (Izjema od pravila) V slovenskem (kontinentalnem) pravnem sistemu velja strogo pravilo: Sodna praksa in pravna znanost (učbeniki, komentarji) nista formalni vir prava. Sodnik sodi na podlagi zakona , ne pa na podlagi tega, kako je razsodil njegov kolega mesec dni nazaj. Vendar pa tvoj zapis navaja dve ogromni izjemi , ki ju moraš poznati za izpit: Odločitve Ustavnega sodišča RS: Če Ustavno sodišče ugotovi, da je kakšen člen Kazenskega zakonika v neskladju z Ustavo, ga lahko razveljavi ali odpravi . Ker ima ta odločitev moč, da izbriše zakon, deluje kot t.i. "negativni zakonodajalec" in je formalni vir prava. Precedenčni sistem Sodišča EU (v Luxembourgu): Sodbe tega sodišča so obvezujoče za vse države članice. Če Sodišče EU razloži, kako je treba razumeti določeno evropsko direktivo o kazenskem pravu, morajo slovenska sodišča tej razlagi obvezno slediti. Preverba razumevanja (Mini izziv) Preden greva naprej, poglejva, če lahko rešiva to praktično pravno dilemo: Situacija: Sodnik na sodišču v Celju sodi v primeru spletnega kriminala. Odvetnik obtoženega se sklicuje na Konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti , slovenski tožilec pa trdi, da te konvencije ne smemo upoštevati, ker Slovenija še ni sprejela posebnega novega zakona o tem vprašanju. Če se spomniš najine razlage o monistični koncepciji in zunanjih virih : Kdo ima prav – odvetnik ali tožilec? Ali se ta konvencija lahko uporabi neposredno? Pod katero vrsto virov (notranji ali zunanji) spada ta Konvencija Sveta Evrope? Ko mi odgovoriš, bova preverila tvoj odgovor in pripravljena bova za naslednji sklop snovi!

Tako je, točno tako! Odličen pravniški instinkt. Tvoj odgovor zadane bistvo pogoja, ki ga zahteva naša Ustava. Poglejva natančno, kako bi se ta situacija razpletla na sodišču: 1. Rešitev dileme (Kdo ima prav?) Prav ima odvetnik, VENDAR pod pogojem, ki si ga izpostavil/a – da je Slovenija to konvencijo že ratificirala. Tožilec se moti, ko trdi, da potrebujemo nov poseben zakon . Zaradi monistične koncepcije (8. člen Ustave) namreč ne potrebujemo novega prepisovanja v slovenske zakone. Takoj ko Državni zbor konvencijo potrdi ( ratificira ) in se ta objavi v Uradnem listu, jo lahko sodnik uporabi neposredno . (Zgodovinsko dejstvo: Slovenija je to Konvencijo o kibernetski kriminaliteti dejansko ratificirala že leta 2004, tako da jo naša sodišča danes normalno upoštevajo). 2. Kam spada ta konvencija? Spada med ZUNANJE vire prava, natančneje pod regionalno raven (Svet Evrope). Hitra osvežitev za izpit: Pot od mednarodne pogodbe do slovenskega sodišča 🗺️ Da si boš monistični sistem lažje predstavljal/a, gre pot takole: Podpis: Predstavniki držav podpišejo konvencijo v tujini (to je šele obljuba, da nam je stvar všeč). Ratifikacija (Ključni korak!): Slovenski Državni zbor sprejme Zakon o ratifikaciji te konvencije. Objava: Konvencija se prevede v slovenščino in objavi v Uradnem listu RS. Neposredna uporaba: Naslednji dan jo lahko odvetniki in sodniki uporabljajo na sodišču, kot da bi bil to naš domači zakon. 🎉 Odlično nama gre! Uspešno sva predelala tudi poglavje o virih kazenskega prava . Zelo dobro opaziš ključne pravne pogoje (kot je ratifikacija), kar je pri kazenskem pravu ključnega pomena, saj je tukaj pregon vezan na strogo zakonitost. Kateri del snovi imaš naslednji v svojih zapiskih? Lahko mi prilepiš naslednji sklop, da si ga ogledava in razdelava korak za korakom.

Ustava Republike Slovenije v 17. in 18. členu absolutno prepoveduje smrtno kazen ter mučenje in ponižujoče ravnanje, kar postavlja temeljne meje kazenskemu pravu [1]. Člena 21 in 28 varujeta človekovo dostojanstvo med postopki in določata načelo zakonitosti (prepoved retroaktivnosti), ki zahteva uporabo milejšega zakona za storilca [1]. Celotno besedilo členov je na voljo v Uradnem listu Republike Slovenije.