Rehabilitacija, izbris obsodbe in dajanje podatkov iz kazenske evidence
str. 28 · 4 enot
-
Po prestani kazni ima oseba vse po zakonu in ustavi pripadajoče pravice, razen tistih, ki so ji odvzete na podlagi morebitnega varnostnega ukrepa ali pravnih posledic obsodbe.
-
Po zakonski rehabilitaciji se v določenem roku, glede na izrečeno kazen, izbriše obsodba iz kazenske evidence in oseba velja za neobsojeno.
-
Obsodba na kazen zapora nad petnajst let se ne izbriše; veljajo tudi posebna pravila glede spolnih kaznivih dejanj zoper mladoletnike.
-
Po sodni rehabilitaciji lahko sodišče izbris obsodbe napravi tudi pred potekom zakonsko določenega roka — .
Vprašanja za ponovitev (12)
Vprašanja iz skripte 12
-
iz skripte
Kazenske sankcije so vidno sredstvo družbene reakcije na kaznivo dejanje. Najstarejša oblika je kazen — zgodovinsko smrtna kazen, prisilno delo in telesne kazni, kasneje humanizirana v smeri odvzema prostosti in denarnih kazni. Pod vplivom socioantropološke šole so se kaznim pridružili varnostni ukrepi in posebni vzgojni ukrepi zoper mladoletnike.
Temeljni funkciji sankcij sta preprečevanje (specialna in generalna prevencija z morebitno resocializacijo) in povračilo (retribucija).
KZ-1 deli kazenske sankcije na ():
- kazni;
- opozorilne sankcije;
- varnostne ukrepe.
Posebne kategorije alternativnih sankcij KZ-1 poimensko ne pozna, a jih de facto uvaja z možnostjo nadomestitve zapora s hišnim zaporom in delom v splošno korist (). Za mladoletnike se KZ-1 sklicuje na prejšnji KZ iz leta 1994, ki je poznal vzgojne ukrepe.
-
iz skripte
Kazen je temeljna kazenska sankcija, s katero se storilcu odvzamejo ali omejijo določene dobrine. Kazni delimo na: glavne in stranske, trajne in časovno omejene ter alternativne in kumulativne.
KZ-1 pozna naslednje kazni ():
- zapor;
- denarno kazen;
- prepoved vožnje motornega vozila;
- izgon tujca iz države.
Za kazni velja načelo zakonitosti (nulla poena sine lege praevia — in ). Smrtne kazni ni ( ter in ). KZ-1 je ponovno uvedel dosmrtni zapor, ki se sme izreči za specifična kazniva dejanja (npr. genocid, vojna hudodelstva) ali pri odmeri enotne kazni v določenih primerih steka (drugi odstavek in ).
Namen kazni (): varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, vzpostavljanje zavedanja storilca in drugih o nedopustnosti kaznivih dejanj ter — ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca — omogočitev njegove dostojne vključitve v skupno družbeno okolje. Gre torej zlasti za generalno in specialno prevencijo z resocializacijo.
-
iz skripte
Opozorilne sankcije so kazenske sankcije, ki nadomeščajo kazen, kadar kaznovanje za dosego namena sankcij ni nujno. Vrste:
- pogojna obsodba;
- pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom;
- sodni opomin.
Pogojna obsodba nadomešča kazen: sodišče storilcu določi kazen, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi — najmanj eno leto in največ pet let — ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sodišče lahko naloži tudi obveznosti: vrnitev premoženjske koristi, povrnitev škode ali druge obveznosti.
Pogoji za izrek pogojne obsodbe:
- določena kazen zapora do dveh let ali denarna kazen;
- ne gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora najmanj treh let (oziroma višje v primeru priznanja krivde);
- prepričanje sodišča, da storilec kaznivih dejanj ne bo ponavljal.
Pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom sodišče ob pogojni obsodbi izreče še varstveno nadzorstvo, po potrebi z navodili ( ). Sodni opomin je najmilejša opozorilna sankcija.
-
iz skripte
Varnostni ukrepi so kazenske sankcije, ki so se razvile konec 19. stoletja primarno v okviru socioantropološke šole glede na nevarnost storilca in bile prilagojene v okviru eklektične šole; njihov namen je odvrnitev nevarnosti, ne povračilo.
KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe:
- obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu;
- obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti;
- prepoved opravljanja poklica;
- prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo;
- odvzem vozniškega dovoljenja;
- odvzem predmetov.
Za varnostne ukrepe veljata načelo zakonitosti in načelo sorazmernosti: sodišče pri izrekanju upošteva težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ukrep ne bi bil izrečen (). Neprištevnemu storilcu se smeta samostojno izreči oba psihiatrična ukrepa, če ni mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi; poleg njiju sme sodišče izreči še prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov (tretji odstavek ; celotna ureditev ).
-
dopolnjeno
Skripta preklica pogojne obsodbe posebej ne obravnava; ureja ga KZ-1 v določbah o pogojni obsodbi ( ). Pogojna obsodba se lahko prekliče iz treh razlogov:
- novo kaznivo dejanje v preizkusni dobi: sodišče pogojno obsodbo prekliče, če je obsojencu za novo dejanje izrečena kazen zapora dveh let ali daljša; pri milejši izrečeni kazni sodišče samo presodi (ob upoštevanju sorodnosti dejanj in drugih okoliščin), ali bo pogojno obsodbo preklicalo;
- prej storjeno kaznivo dejanje: če sodišče po izreku pogojne obsodbe izve za kaznivo dejanje, ki ga je obsojenec storil pred njo, in presodi, da ob sojenju za obe dejanji pogojna obsodba ne bi bila utemeljena;
- neizpolnitev naloženih obveznosti: če obsojenec v določenem roku ne izpolni obveznosti (vrnitev koristi, povrnitev škode ipd.); pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom tudi ob izmikanju nadzorstvu ali navodilom.
Ob preklicu zaradi novega ali prej storjenega dejanja sodišče izreče enotno kazen po pravilih o steku (). Preklic je mogoč med preizkusno dobo; če je bilo dejanje storjeno v njej, sodba pa izdana pozneje, se sme pogojna obsodba preklicati najpozneje eno leto po izteku preizkusne dobe ().
-
dopolnjeno
Odmera kazni ( ): temeljno vodilo je individualizacija sankcije — sodišče odmeri kazen v mejah predpisane kazni glede na težo dejanja in storilčevo krivdo, ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin (npr. nagibi, okoliščine storitve, prejšnje življenje, obnašanje po dejanju, osebne in premoženjske razmere). Posebna pravila veljajo za omilitev in odpustitev kazni, za dejanja v steku (enotna kazen — ) in za nadaljevano kaznivo dejanje ().
Izvršitev kazni: temeljna načela izvrševanja so zakonitost, sorazmernost, humanost in prepoved mučenja, prevzgoja in individualizacija. Zaporna kazen se glede na izrečeno kazen izvršuje v različnih tipih zavodov, mogoči pa so tudi zapor ob koncu tedna, hišni zapor in delo v splošno korist (). Denarna kazen se določa v dnevnih zneskih; če se ne da niti prisilno izterjati, se spremeni v zaporno kazen, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Obsojencu, ki je prestal določeno obdobje kazni zapora, je mogoče podeliti pogojni odpust pod pogojem, da do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja ( ).
-
dopolnjeno
Omilitev kazni pomeni, da sodišče izreče kazen pod mejo, predpisano za kaznivo dejanje, ali milejšo vrsto kazni. Dopustna je, kadar zakon sam določa, da se sme storilec mileje kaznovati (npr. poskus, bistveno zmanjšana prištevnost, izogibna pravna zmota, prekoračeni silobran, pomoč), ali kadar sodišče ugotovi take posebne olajševalne okoliščine, ki omiljeno kazen utemeljujejo; meje omilitve določa zakon ( in ).
Odpustitev kazni pomeni, da sodišče storilca spozna za krivega, kazni pa mu ne izreče (obsodba brez kazni). Mogoča je le v primerih, ki jih zakon izrecno določa, npr.:
- prekoračeni silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene z napadom ();
- prekoračena skrajna sila v posebno olajševalnih okoliščinah ();
- neprimerni poskus () in prostovoljni odstop ();
- napeljevalec ali pomagač, ki je dejanje prostovoljno preprečil ();
- malomarnostno dejanje, katerega posledice storilca toliko prizadevajo, da kaznovanje ne bi bilo upravičeno (drugi odstavek ).
Instituta se povezujeta: kadar sme sodišče kazen odpustiti, jo sme tudi omiliti brez omejitev, predpisanih za omilitev ().
-
iz skripte
Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ni kazenska sankcija, temveč ukrep sui generis v zvezi z ugotovitvijo kaznivega dejanja. Temelji na načelu, da nihče ne more obdržati protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Krog oseb: korist se odvzame storilcu, njegovim bližnjim sorodnikom in tretjim osebam, na katere je bila prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so vedele ali bi bile mogle vedeti, da je bila korist pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
Skripta navaja, da sta v skladu z Direktivo 2014/41/EU predvideni tudi dve obliki razširjenega odvzema (razširjeni odvzem premoženja sicer ureja Direktiva 2014/42/EU): v zvezi s hudodelsko združbo in glede premoženja, pridobljenega v zvezi s kaznivim dejanjem. Celotna ureditev je v .
Praktični pomen: ukrep dopolnjuje kazni — tudi kadar kazen storilčevega premoženja ne doseže, mu korist iz dejanja ne sme ostati.
-
iz skripte
Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, se sme tretji osebi odvzeti pod dvema kumulativnima pogojema:
- način pridobitve: korist je bila na tretjo osebo prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti (navidezni oziroma podcenjeni posli);
- subjektivni pogoj: tretja oseba je vedela ali bi bila mogla vedeti, da je bila korist pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
Namen ureditve je preprečiti, da bi storilec odvzem izigral s prenašanjem koristi na druge (družinske člane, povezane osebe, slamnate lastnike). Dobroverna tretja oseba, ki je plačala ustrezno vrednost in za izvor koristi ni vedela niti ni mogla vedeti, je varovana — njej se korist ne odvzame.
Enaka logika velja za bližnje sorodnike storilca, na katere zakon prenos prav tako zajema. Ureditev je del sklopa o odvzemu premoženjske koristi v .
-
dopolnjeno
Vprašanje v skripti govori o razširjenem odvzemu prostosti, kar je očitna pisna napaka — iz konteksta gre za razširjeni odvzem premoženja oziroma premoženjske koristi, zato odgovarjam na to vsebinsko vprašanje.
Razširjeni odvzem presega klasični odvzem koristi iz konkretnega dokazanega dejanja: omogoča odvzem premoženja, za katero se utemeljeno sklepa, da izvira iz kriminalne dejavnosti, čeprav neposredna povezava z obsojenim dejanjem ni v celoti dokazana. Skripta (sklicujoč se na Direktivo 2014/41/EU; razširjeni odvzem sicer ureja Direktiva 2014/42/EU) omenja dve obliki:
- razširjeni odvzem v zvezi s hudodelsko združbo — zajame premoženje, povezano z delovanjem združbe;
- razširjeni odvzem premoženja, pridobljenega v zvezi s kaznivim dejanjem — zajame premoženje, ki presega zakonite dohodke in je časovno ter vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem.
Ureditev je v (znotraj sklopa ).
Problematika: institut posega v lastninsko pravico in se približuje obrnjenemu dokaznemu bremenu glede izvora premoženja, zato je ustavnopravno občutljiv — terja dosledno sorazmernost, sodno kontrolo in ohranitev domneve nedolžnosti glede samih kaznivih dejanj.
-
iz skripte
Pravne posledice obsodbe so institut, s katerim se obsojencu ob kazni odvzamejo določene pravice oziroma prepove njihova pridobitev. Delijo se v dve skupini:
- izguba pravic: prenehanje opravljanja določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe, prenehanje delovnega razmerja, izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji;
- prepoved pridobitve pravic: prepoved opravljanja posameznih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe, prepoved pridobitve posameznega poklica ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi, prepoved pridobitve posameznih dovoljenj ali odobritev, ki jih dajejo državni organi s svojo odločbo.
Omejitve nastanka: pravne posledice ne morejo nastati, če je bila storilcu izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena.
Nastanek in trajanje: nastanejo z dnem pravnomočnosti obsodbe; prva skupina po svoji naravi ni časovno omejena, druga skupina pa traja najdlje pet let od dneva, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana, če ni z zakonom določen krajši ali daljši rok. Sodišče jih lahko odpravi tudi predhodno, po preteku dveh let. Ureditev: .
-
iz skripte
Po prestani kazni ima obsojenec vse po zakonu in ustavi pripadajoče pravice, razen omejitev na podlagi morebitnega varnostnega ukrepa ali pravnih posledic obsodbe.
Rehabilitacija obstaja v dveh oblikah:
- zakonska rehabilitacija: po poteku z zakonom določenega roka, odvisnega od izrečene kazni, se obsodba izbriše iz kazenske evidence in oseba velja za neobsojeno;
- sodna rehabilitacija: sodišče sme izbris opraviti že pred potekom zakonskega roka.
Izjeme: obsodba na kazen zapora nad petnajst let se ne izbriše; posebna pravila veljajo za spolna kazniva dejanja zoper mladoletnike.
Z rehabilitacijo je povezana tudi ureditev dajanja podatkov iz kazenske evidence, ki je omejeno in namensko vezano. Celotna ureditev: .