Skripta · praktikum · uvoz in pregled pogovorov z UI
Veljavnost kazenskega prava
str. 6–9 ·
10 enot
Prostorska veljavnost — 13. člen in matrika načelGoogle AI Mode14 sporočil
Pogovor razčleni ** (veljavnost za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini) po odstavkih in načelih: pasivno personalitetno oziroma zaščitno načelo, aut dedere aut judicare in univerzalno načelo; razjasni tudi pogosto zmedo, da načela niso razporejena »eno načelo — en člen«, temveč se prepletajo. Sledi odlična ponovitev: strnjena shema (realno — aktivno — pasivno/univerzalno — posebni pogoji za pregon) in matrika kombinacij** po treh dimenzijah (kdo je storilec, kje je dejanje, kje je prijet: DDD, TDT …) s štirimi praktičnimi primeri, ki jih uporabnik vse pravilno reši. Zelo uporabno gradivo za utrjevanje krajevne veljavnosti.
Razlaga in veljavnost — robni primeri za izpitGoogle AI Mode62 sporočil
Najdaljši pogovor (za diferencialni izpit): najprej razlaga kazenskega prava — metode, konflikti med razlagami v sodni praksi, razvoj pojma družinskega člana pri nasilju v družini (bivši partner, posvojitelj, očim; robni primeri in varovalke), razveljavitev instituta avtentične razlage z odločbo Ustavnega sodišča in pomen novele. Drugi del: veljavnost kazenskega prava — časovna (past: trajajoče kaznivo dejanje, ki se konča po uveljavitvi novega zakona, se presoja po novem, strožjem zakonu; »križanje kazenskih okvirov«; prepoved kombiniranja zakonov — lex tertia; ali je denarna kazen milejša od zapora), napoved ZKOM za mladoletnike ter krajevna veljavnost kot »pravni algoritem« (teritorialno, realno, personalitetni načeli, identiteta norme, iskanje praznin — objekti, ki niso ne plovilo ne zrakoplov).
Veljavnost delimo na časovno, prostorsko in osebno veljavnost. Pri tem je treba ločiti med veljavnostjo kazenskega materialnega zakona (), veljavnostjo kazenskega procesnega zakona in pristojnostjo (jurisdikcijo) sodišč (24.–38. člen ZKP) kot sicer povezanih, a ne enakih konceptov.
Zakon začne veljati po 15 dneh od objave v Uradnem listu oz. z dnem, ki je s samim zakonom razglašen za začetek veljavnosti. Za kaznivo dejanje se uporabi zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja (načelo zakonitosti). To urejajo (uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona), (časovno omejeni zakoni) in (sočasna veljavnost splošnega dela tega zakonika in drugih kazenskih zakonov).
Kaznivo dejanje je izvršeno takrat, ko je storilec deloval ali bi moral delovati, ne glede na čas nastanka prepovedane posledice (delavnostna teorija) — .
💬 1
Izjemoma se za storilca uporabi tudi kasnejši, zanj milejši zakon (lex mitior) — glej ter drugi odstavek .
Lex mitior — obveznost uporabe in presoja milejšegaGoogle AI Mode4 sporočil
Kratek, jedrnat pogovor o načelu lex mitior: uporaba milejšega zakona ni sodnikova diskrecija, temveč obvezno ustavno načelo — če so pogoji izpolnjeni, ga sodnik mora uporabiti; presoja se le, kateri zakon je v konkretnem primeru dejansko milejši. Drugo vprašanje: ali je ugotavljanje milejšega zakona praktičen problem ali teoretična zanimivost — odgovor pokaže, da gre za realne težave, kadar novela hkrati spremeni več elementov kaznivega dejanja (okvir kazni, zakonske znake, stranske sankcije), zaradi česar primerjava »v celoti, in concreto« ni trivialna in o njej odločajo najvišja sodišča. Dobra dopolnitev enote o lex mitior in izpitnega odgovora o časovni veljavnosti.
Kot primarno velja teritorialno načelo krajevne veljavnosti — .
Realno načelo velja za kazniva dejanja, ki zadevajo temeljne nacionalne interese (npr. ponarejanje denarja, politična kazniva dejanja) — .
💬 1
Aktivno personalitetno načelo velja subsidiarno za kazniva dejanja, ki jih stori slovenski državljan v tujini — .
Aktivno personalitetno načelo — vprašanje brez zajetega odgovoraGoogle AI Mode1 sporočil
V zajemu je samo vprašanje brez odgovora: »Aktivno personalitetno načelo — za katera kazniva dejanja velja oziroma se dejansko uporablja?« Odgovor umetne inteligence ob deljenju ni bil zajet (deljena stran je vsebovala le vprašanje). Tema se neposredno veže na enoto o aktivnem personalitetnem načelu: subsidiarna veljavnost slovenskega zakona za slovenskega državljana, ki stori kaznivo dejanje v tujini, s posebnimi pogoji za pregon (obojestranska kaznivost, dovoljenje ministra v posebnih primerih). Če je odgovor pomemben, pogovor ponovno deli s celotno vsebino ali pa vprašanje obravnavaj ob izpitnem odgovoru o krajevni veljavnosti.
Pasivno personalitetno načelo velja subsidiarno za kazniva dejanja, ki jih stori tuj državljan proti slovenskemu državljanu v tujini — prvi odstavek .
Prostorska veljavnost — 13. člen in matrika načelGoogle AI Mode14 sporočil
Pogovor razčleni ** (veljavnost za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini) po odstavkih in načelih: pasivno personalitetno oziroma zaščitno načelo, aut dedere aut judicare in univerzalno načelo; razjasni tudi pogosto zmedo, da načela niso razporejena »eno načelo — en člen«, temveč se prepletajo. Sledi odlična ponovitev: strnjena shema (realno — aktivno — pasivno/univerzalno — posebni pogoji za pregon) in matrika kombinacij** po treh dimenzijah (kdo je storilec, kje je dejanje, kje je prijet: DDD, TDT …) s štirimi praktičnimi primeri, ki jih uporabnik vse pravilno reši. Zelo uporabno gradivo za utrjevanje krajevne veljavnosti.
Univerzalno načelo velja subsidiarno in vezano na identiteto norme za kazniva dejanja, ki jih tujec stori v tujini proti tujemu državljanu, oziroma za kazniva dejanja po splošnih pravnih načelih, priznanih od mednarodne skupnosti — glej drugi in tretji odstavek , in .
Prostorska veljavnost — 13. člen in matrika načelGoogle AI Mode14 sporočil
Pogovor razčleni ** (veljavnost za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini) po odstavkih in načelih: pasivno personalitetno oziroma zaščitno načelo, aut dedere aut judicare in univerzalno načelo; razjasni tudi pogosto zmedo, da načela niso razporejena »eno načelo — en člen«, temveč se prepletajo. Sledi odlična ponovitev: strnjena shema (realno — aktivno — pasivno/univerzalno — posebni pogoji za pregon) in matrika kombinacij** po treh dimenzijah (kdo je storilec, kje je dejanje, kje je prijet: DDD, TDT …) s štirimi praktičnimi primeri, ki jih uporabnik vse pravilno reši. Zelo uporabno gradivo za utrjevanje krajevne veljavnosti.
Kazensko pravo Republike Slovenije praviloma velja za vse polnoletne osebe, ob posebnih določbah za mladoletnike. Izjemoma se lahko nanaša samo na državljane za nekatera kazniva dejanja oz. izjemoma določena norma velja le za tujce. Predvidena je posebna osebna veljavnost za določene skupine, in sicer za kazniva dejanja, za katera mora storilec imeti posebne lastnosti (delicta propria), za mladoletnike, mlajše polnoletnike in za pravne osebe — glej , in . Osebna veljavnost je izključena v primeru imunitete po ustavi ali mednarodnem pravu. Pri tem pa velja glede kraja izvršitve kaznivega dejanja ubikvitetna teorija — za kraj izvršitve kaznivega dejanja se šteje vsak kraj, kjer je storilec deloval oziroma kjer bi moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica ().
Ubikvitetno načelo — vprašanje brez zajetega odgovoraGoogle AI Mode1 sporočil
V zajemu je samo poizvedba »ubikvitetno načelo« brez zajetega odgovora (deljena stran je vsebovala le vprašanje). Tema: ubikvitetna teorija kraja storitve — za kraj izvršitve kaznivega dejanja se šteje vsak kraj, kjer je storilec deloval ali bi moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica; pomembna je za uporabo teritorialnega načela pri čezmejnih primerih. Snov je v celoti pokrita v enoti o osebni veljavnosti in ubikvitetni teoriji ter v izpitnem odgovoru o teorijah kraja in časa storitve; po potrebi pogovor ponovno deli s celotno vsebino.
Kazensko pravo je pravno organiziran način državne prisile na področju preprečevanja kriminalitete in je skrajno sredstvo pravnega sistema (ultima ratio) za preprečevanje odklonskega vedenja.
Opredelimo ga lahko dvojno:
formalna definicija: sistem pravnih norm, s katerimi so določene predpostavke kaznivosti;
materialna definicija: varstvo družbene ureditve, družbenih vrednot, odnosov in norm (varstvena funkcija) ter varstvo posameznika pred neupravičenimi kazenskopravnimi posegi (jamstvena oziroma garantna funkcija).
Kazniva dejanja je treba razmejiti od drugih kaznovalnih ravnanj: disciplinski prestopki so kršitve delovnih obveznosti, prekrški so kršitve pravnega predpisa ob kršitvah pravnih dobrin manjše intenzitete, gospodarskih prestopkov naše pravo ne pozna več, kazniva dejanja pa so protipravna in krivdna dejanja, ki jih zakon zaradi varstva bistvenih pravnih vrednot šteje za kazniva.
Odgovornost za kaznivo dejanje praviloma absorbira odgovornost za prekršek, medtem ko se odgovornosti za kaznivo dejanje in disciplinski prestopek ne izključujeta.
iz skripte
Skripta deli kazensko pravo na šest vrst, ki tvorijo tri pare:
Splošno (generalno) kazensko pravo velja za vse subjekte na celotnem območju neke države.
Posebno (specialno) kazensko pravo se nanaša na določen krog oseb (intuitu personae), npr. mladoletnike, ali na določen krog kaznivih dejanj, ki veljajo npr. samo za pravne osebe (ratione materiae).
Glavno kazensko pravo zadeva izključno kazensko materijo.
Stransko kazensko pravo se nanaša na normativne akte, ki urejajo pravno materijo drugih pravnih področij, vendar vsebujejo posamezne določbe, relevantne za kazensko pravo.
Notranje (nacionalno) kazensko pravo je tisto, ki je bilo sprejeto po nacionalnih organih po notranjem postopku in zavezuje samo na tem območju.
Mednarodno kazensko pravo so pravne norme, ki zavezujejo širšo skupnost držav, če ne celo vseh držav, ter izhajajo bodisi iz mednarodnih pravnih aktov ali judikature bodisi iz mednarodnega običajnega prava (glej tudi ).
iz skripte
Formalni viri kazenskega prava so tisti pravni predpisi, ki vsebujejo določbe kazenskega prava. Delimo jih na notranje in zunanje vire.
Notranji viri so predpisi domačega kazenskega prava: Ustava RS (glej zlasti , , in ), Kazenski zakonik (KZ-1) in ZOPOKD. Mednje štejemo tudi pravo EU, npr. Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in Direktivo (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu — pravo EU namreč ni mednarodno pravo, temveč notranje pravo glede na kvazi federalno naravo EU.
Zunanji viri: in določata, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo, ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe pa se uporabljajo neposredno (monistična koncepcija). Sem sodijo Splošna deklaracija človekovih pravic, MPDPP s protokoli, Konvencija ZN proti mučenju, EKČP s protokoli in konvencije Sveta Evrope.
Sodna praksa in kazenskopravna znanost praviloma nista formalni vir kazenskega prava v pravem pomenu besede. Izjemi sta precedenčni sistem Sodišča EU in odločbe Ustavnega sodišča, s katerimi se razveljavljajo predpisi.
iz skripte
Veljavnost kazenskega prava delimo na časovno, krajevno (prostorsko) in osebno. Ločiti je treba med veljavnostjo kazenskega materialnega zakona (), veljavnostjo kazenskega procesnega zakona in pristojnostjo (jurisdikcijo) sodišč — gre za povezane, a ne enake koncepte.
Časovna veljavnost: zakon začne veljati po 15 dneh od objave v Uradnem listu oziroma z dnem, ki ga določa sam zakon. Za kaznivo dejanje se uporabi zakon, ki je veljal ob storitvi (), izjemoma pa kasnejši zakon, če je za storilca milejši (lex mitior) — drugi odstavek in . Posebnosti urejata še (časovno omejeni zakoni) in (sočasna veljavnost splošnega dela z drugimi kazenskimi zakoni).
Krajevna veljavnost: primarno velja teritorialno načelo (), ki ga dopolnjujejo realno načelo ( — temeljni nacionalni interesi), aktivno personalitetno načelo ( — slovenski državljan v tujini), pasivno personalitetno načelo (prvi odstavek — tujec proti slovenskemu državljanu v tujini) in univerzalno načelo (drugi in tretji odstavek ), ki je subsidiarno in vezano na identiteto norme. Posebne pogoje za pregon določa , vštevanje odvzete prostosti v tujini pa .
Osebna veljavnost: kazenski zakon velja enako za vse polnoletne osebe (); posebna osebna veljavnost velja za delicta propria, mladoletnike, mlajše polnoletnike in pravne osebe (), izključena pa je pri imuniteti po ustavi ali mednarodnem pravu ().
iz skripte
Čas storitve se presoja po delavnostni teoriji: kaznivo dejanje je izvršeno takrat, ko je storilec deloval ali bi moral delovati, ne glede na čas nastanka prepovedane posledice (). Na čas storitve se veže uporaba zakona (načelo zakonitosti, ) in s tem tudi presoja milejšega zakona (lex mitior).
Kraj storitve se presoja po ubikvitetni teoriji: za kraj izvršitve se šteje vsak kraj, kjer je storilec deloval oziroma bi moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica (). Ubikvitetna teorija je pomembna za uporabo teritorialnega načela (), saj široko opredeljeni kraj storitve razteza veljavnost slovenskega zakona tudi na čezmejne primere (npr. dejanje, izvršeno v tujini, s posledico v Sloveniji).
Teoriji torej odgovarjata na različni vprašanji: delavnostna na vprašanje, kateri zakon se uporabi, ubikvitetna pa na vprašanje, ali slovenski kazenski zakon sploh velja.