2. Veljavnost kazenskega zakona
str. 21–31
Teorija: Veljavnost kazenskega prava →
Primeri (25)
-
V predoru med Rožco in Jesenicami, še na avstrijskem ozemlju, je A - avstrijski državljan - vzel v vlaku svojemu sosedu B-ju - slovenskemu državljanu - potni list, misleč, da je denarnica. Bil je prijet na slovenskem ozemlju.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Pavla B., ki je prebivala v Miinchnu in je bila nemška državljanka, je po pošti poslala svojemu razvezanemu možu, ki je stalno prebival v Zagrebu, paket, v katerem je bilo nekaj kave, bonbonov in čokolade. Čokolada je bila zastrupljena. Pavla B. se je namreč hotela maščevati možu, ki jo je zapustil, in ga je hotela zastrupiti. Na poti se je paket poškodoval in nekaj stvari se
je raztreslo. To je opazil uslužbenec pošte na Jesenicah in je pojedel nekaj čokolade ter zaradi tega umrl.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Voznik osebnega vozila Peter D. je povzročil prometno nesrečo na cesti med Celjem in Trojanami na Vranskem in pri tem hudo poškodoval oškodovanca K-ja. Tega so prepeljali najprej v celjsko bolnišnico, čez dva dni pa na kirurško ldiniko v Ljubljani, kjer je oškodovanec po operaciji umrl.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Marija D. je 25. 11. 2008 poslala Darji L. pismo, v katerem jo je imenovala tatico in sleparko. Darja L. je prejela pismo 27. 11. 2008.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Janez A. je dolgoval Pavlu B. 500 evrov. Rok, ko bi po dogovoru Janez A. moral vrniti denar, je že potekel. Pavel B. je zato l. 12. 2008 zvabil Janeza A. v svojo hišo in ga tu zaprl v eno izmed sob ter mu rekel, da ga ne izpusti tako dolgo, dokler mu ne bo vrnil denarja. Za Janeza A. je dolg plačala njegova mati in Pavel B. ga je izpustil 2. 12. 2008.
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je izvedel, da namerava B ob določenem času na določenem kraju storiti hudo kaznivo dejanje. Vendar tega ni prijavil pristojnim državnim organom in B je čez pet dni v sosednjem kraju storil nameravano kaznivo dejanje.
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je dal B-ju 18.5.2009 strup v mestu X. Strup je deloval dalj časa in B je 20. 5. 2009 umrl v kraju Y.
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je v medkrajevnem telefonskem pogovoru razžalil B-ja} s katerim se je pogovarjal. B se mu je hotel maščevati in je napisal pismo direktorju podjetja, v katerem je bil A zaposlen. V pismu je obrekoval A-ja. Naslovljenec je pismo prejel in prebral čez tri dni.
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je B-ju poslal pismo, v katerem ga je grobo žalil. Pismo se je na pošti nekam založilo in B ga je prejel šele čez tri leta. Pismo ga je zelo razburilo in nemudoma je proti A-ju vložil zasebno tožbo zaradi razžalitve, ki pa jo je sodišče zavrglo. Ali je sodišče ravnalo pravilno? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
Kazenski zakonik, ki je veljal do 31. 10. 2008, je glede odvzema motornega vozila določal:
216. člen
( 1) Kdor vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga proti·pravno u orabi za vožnjo, se kaznuje z zaporom do <lveh let. r2) Pasku je kazniv. Kazen ki nkonik (KZ-1), ki je začel veljati J. 11. 2008, pa glede odvzema motornega vozila določa:
210. člen
( 1) Kdor vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga uporabi za vožnjo, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Poskus je kazniv.
(3) Če storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena motorno vozilo uniči, ga napravi nerabnega, ali ga zapusti na neznanem kraju, se kaznuje z zaporom do treh let.
Primer: Mladoletnik A je avgusta 2008 vzel tuje motorno vozilo in ga uporabil za vožnjo. Kazenski postopek proti njemu so uvedli septembra 2008, glavna obravnava pa je bila šele februarja 2009. Kateri zakon je po vašem mnenju uporabilo sodišče? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
Kazenski zakonik, ki je veljal do 31. 1 O. 2008, je glede neupravičene proizvodnje in prometa z mamili določal:
196. člen
( 1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj, ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) ČÙe je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvrševanje takih dejanj ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let.
(3) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
( 4) Mamila in sredstva za njihovo izdelovanje ter prevozna sredstva s posebej prirejenimi prostori za transport in hrambo mamil se vzamejo. Kazenski zakonik (KZ-1), ki je začel veljati l. 11. 2008, pa glede neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog določa:
186. člen
( 1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let
(2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanja iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
(3) Če je dejanje iz prvega in drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organ ·ziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petna1stih let.
( 4) Kdor br z pooblastila izdeluj , nabavlja, ima a i daje v upora o opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, d so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih novi v športu, se kaLnuJe z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(5) Prepovedane dmge ali nedovoljene novi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje ter prevozna redstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v "portu, se vzamejo.
Primer: A je leta 2007 preprodajal heroin. V začetku leta 2008 je bil proti njemu uveden kazenski postopek, na glavni obravnavi 15. junija 2008 pa ga je sodišče prve stopnje spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. A-jev zagovornik se je zoper sodbo pritožil. Višje sodišče je oktobra 2008 pritožbi ugodilo, razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nova glavna obravnava je bila razpisana marca 2009. Kateri zakon je po vašem mnenju uporabilo sodišče? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
Kazenski zakonik, ki je veljal do 31. 10. 2008, kaznivega dejanja nezakonitega dajanja pravne pomoči ni poznal. Kazenski zakonik (KZ-1), kije začel veljati l. 11. 2008, pa glede tega kaznivega dejanja določa:
254. člen
( 1) Kdor se brez ustrezne izobrazbe ali brez ustreznih izpolnjenih pogojev za plačilo ukvarja s tem, da v sodnih ali upravnih postopkih daje pravno pomoč, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Pridobljena premoženjska korist se vzame.
Prim r: Ase jeze dalj časa ukvarjal z dajanJem pravnih nasvetov proti plačilu, čeprav ni imel pravne izobrazbe. Odvetniška zbornica ga je ovadila in sredi leta 2008 je bil proti A-ju uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja goljufije. Zaradi težav s pričami se je postopek zavlekel in je bila glavna obravnava januarja 2009. Kateri zakon je po vašem mnenju uporabilo sodišče? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
Kazenski zakonik, ki je veljal do 31. 1 O. 2008, je glede razvrednotenja okolja z motornim vozilom določal:
334. člen Kdor brez ustreznega dovoljenja vozi z motornim vozilom izven javno označenih poti, prireja trening ali tekmovanje z motornimi vozili tako, da povzroča razvrednotenje okolja, se kaznuje z zaporom do treh let. Kazenski zakonik (KZ-1 ), ki je začel veljati 1. 11. 2008, tega kaznivega dejanja ne pozna več.
Primer: Izseljenec povratnik je v domači vasi, kamor se je vrnil, avgusta 2008 na svojem posestvu prirejal treninge za motokros. Septembra 2008 je bil proti njemu uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja razvrednotenja okolja z motornim vozilom. Zaradi zamude pri izvedenskem delu je bila glavna obravnava razpisana šele decembra 2008. Kateri zakon je pa vašem mnenju uporabilo ,odi,{če? Svoje stali.{če obrazložite.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Kazenski zakonik, ki je veljal do 31. 1 O. 2008, je glede izdaje državne tajnosti določal:
359. člen
(1) Kdor v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja državne tajnost sporoči ali izroči komu podatke ali dokumente, ki so državna tajnost, ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali zbira takšne podatke z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(2) Kdor drugemu sporoči podatke ali dokumente, za katere ve, da so državna tajnost, in do katerih je prišel protipravno, 'e kaznu_je z zaporom do petih let.
(3) Če je dejanje 1z prvega od tavka tega člena, torjeno iz malomarno'iL, se st01ilec kaznuj z zaporom do trth 1 t.
( 4) Za državno tajnost se štejejo podatki in dokumenti, ki so z zakonom ali z drugim predpisom ali sklepom pristojnega organa, izdanim na podlagi zakona, razglašeni za tajne in ki so tako pomembm, da so z njihovo izdajo nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Za državno tajnost se štejejo tudi podatki in dokumenti, ki so dostopni in zaupani samo določenim osebam in ki morajo ostati tajni zaradi njihovega izjemnega pomena za varnost države. Kazenski zakonik (KZ-1), ki je začel veljati l. 11. 2008, izdaje državne tajnosti kot posebne oblike izdaje tajnosti ne pozna več.
Primer: A je bil visok državni uradnik. Med dopustom v tujini avgusta 2008 se je nekoliko vinjen zbrani družbi pohvalil, da ve veliko zanimivih stvari. Da bi dokazal svojo trditev, je navzočim izdal pomembno državno tajnost. Med prisotnimi je bila tudi agentka tuje države, ki je tajno še i tega večera sporočila svoji državi. Kazenski postopek proti A-ju zaradi kaznivega dejanja izdaje državne tajnosti je bil uveden oktobra 2008, glavna obravnava pa je bila razpisana šele januarja 2009. Kateri zakon je po vašem mnenju uporabilo sodišče? Svoje stališče obrazložite.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Nemec je povzročil v Nemčiji prometno nezgodo, v kateri je slovenski državljan utrpel hude telesne poškodbe. Nemške oblasti so uvedle zoper njega kazenski postopek. Medtem ko je postopek tekel, se je Nemec napotil čez Slovenijo v Turčijo na počitnice. Ali ga naši državni organi lahko prestrežejo in postavijo pred sodišče?
Odgovor še ni pripravljen.
-
Na tuji ladji, na kateri so bili potniki sami tujci, je eden izmed njih ukradel drugemu dragocen predmet. To je storH tedaJ, ko je bila ladja na polovici poti med Italijo in Sloveni ·o. Ko je ladja prispela v Koper, je kapitan obvestil o dogodku naše državne organe. Ali mu sme soditi naše sodišče?
Odgovor še ni pripravljen.
-
Slovenec je v Nemčiji ubil slovenskega državljana. Oba sta bila že več let na delu v tujini. Storilec je bil obsojen na izredno milo kazen. Po prestani kazni se namerava vrniti v Slovenijo. Ali bo pri nas ponovno obsojen?
Odgovor še ni pripravljen.
-
Poročen Slovenec se je v Pakistanu, kjer je dovoljena poligamija, poročil. Ali bo, ko se vrne v Slovenijo, kazensko odgovarjal po slovenski kazenski zakonodaji?
Odgovor še ni pripravljen.
-
Italijanski državljan je na slovenskem letalu, ki je letelo iz Pariza v New York, ubil državljana Francije. Kateri zakon se Lahko v tem primeru uporabi in na podlagi katerega načela o krajevni veljavnosti kazenskega zakona?
Odgovor še ni pripravljen.
-
Španski državljan je na slovenski ladji, ki je bila v pristanišču Bombaj v Indiji, izvršil zoper nemškega državljana kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. Kateri zakon se lahko v tem primeru uporabi in na podlagi katerega načela o krajevni veUavnosti kazenskega zakona?
Odgovor še ni pripravljen.
-
Državljan RS je v Nemčiji ponarejal evre in jih zamenjeval v švicarske franke. Policija ga je odkrila in v kazenskem postopku je bil obsojen na dokaj visoko zaporno kazen. Po prestani zaporni kazni pa so ga izgnali iz Nemčije in ga z letalom poslali v Slovenijo. Ali bo pri nas ponovno sojen za kaznivo dejanje ponarejanja denarja? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
Državljan Italije je v Sloveniji ubil slovenskega državljana. Po dejanju je pobegnil v Italijo, ki storilca ni hotela izročiti naši državi. Za kaznivo dejanje umora, ki ga je storil v Sloveniji, je storilca obso-<lilo sodišče v Italiji, in sicer na relativno dolgo zaporno kazen. Po prestani kazni je storilec prišel na dopust v Slovenijo. Ali bi ga za umor našega državljana pri nas lahko ponovno sodili? 'vaje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
Slovenski državljan se je v islamski državi, kjer je to hudo kaznivo dejanje, napil. Proti njemu so uvedli kazenski postopek, vendar mu je uspelo pobegniti v Slovenijo. Islamska država je zahtevala, da ji Slovenija svojega pobeglega državlJana izroči ali pa mu za storjeno kaznivo dejanje sama sodi. Slovenija je izročitev odklonila, ker ustava izročitev lastnega državlJana prepoveduJe, pnznala pa je, da je v mednarodnem pravu uveljavljeno pravilo aut dedere aut iudicare (ali izroči ali sodi). Ali bo po vašem mnenju slovenski državljan v Sloveniji obsojen za kaznivo dejanje (pijanost), ki ga je storil v islamski državi? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je med letovanjem v Maroku, kjer to ni kaznivo dejanje, posilil ženo. Ko sta se vrnila v Slovenijo, je žena pri državnem tožilcu vložila predlog za pregon moža zaradi posilstva. Ali je A-ja mogoče preganjati za dejanje, ki v tujini, kjer je bilo storjeno, ni kaznivo? Svoje stali.{če obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je kot direktor še neolastninjenega podjetja v tujini sklenil velik posel. Provizijo, ki je v tujini običajen način poslovanja, je dal nakazati na bančni račun podjetja, ki ga je odprl v tujini. Sredstva na tem računu v tujini pa v Sloveniji niso bila vpisana v poslovne knjige in tudi niso bila zajeta v bilanci poslovanja podjetja. Ali bi A-ja za to dejanje v Sloveniji lahko kazensko preganjali? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
Vprašanja in spodbude za razpravo (23)
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.