3. Temeljna načela kazenskega prava
str. 32–35
Teorija: Temeljna načela kazenskega prava →
Primeri (2)
-
Med spodaj navedenimi določbami poiščite razlike glede načela zakonitosti! Kazenski zakonik (Ur. l. FNRJ, št. 106/ 4 7)
4. člen Kaznivo dejanje in kazen zanj se sme določiti samo z zakonom. S. člen, 3. odst. Kazenska odgovornost je podana tudi za tako družbi nevarno dejanje, ki ustreza, čeprav ni izrecno določeno v zakonu, po podobnosti svojih znakov kaznivemu dejanju, ki je v zakonu izrecno določeno. V takšnem primeru temelji kazenska odgovornost in se določijo meje kaznivosti po predpisih za tisto kaznivo dejanje, na podlagi katerega je bila ugotovljena kazenska odgovornost. Kazenski zakonik (Ur. l. FLRJ, št. 13/51)
2. člen Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno, in za katero ni predpisal, kako naj se kaznuje tisti, ki ga stori. Kazenski zakon SFRJ (Ur. l. SFRJ, št. 44/76)
3. člen Nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen.
8. člen
( 1) Kaznivo dejanje je družbi nevarno dejanje, ki ga zakon določa kot kaznivo dejanje in obenem določa njegove znake.
Kazenski zakonik (Ur. l. RS, 63/94) l. člen Nikomur 1e sme bi i izrečena kazen ali druga kazen ka sankcija za deJanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejan_ie, še preden j b·lo 'torj óno, in 7a katero ni bila z zakonom oredpisana kôzcn
7. člen Kaznivo dejanje Je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarn sti določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Kazenski zakonik (KZ-1) (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08)
2. člen Nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen ali druga kazenska sankcija.
7. člen
(1) Za storilca kaznivega dejanja se uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
(2) Če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storilca.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi v zvezi s časovno veljavnostjo predpisov, na katere se sklicuje kazenski zakon. Če je zaradi spremembe takega predpisa kaznivo dejanje ne le drugače določeno, ampak pomeni drugo protipravno dejanje, je s tem spremenjen tudi kazenski zakon, ki se uporabi kot milejši za storilca, ker se njegovo dejanje ne določa kot kaznivo dejanje.
16. člen Kaznivo dejanje je človekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Spodaj navedeni določbi ocenite s stališča načela zakonitosti! Kazenski zakonik RSFSR iz leta 1926, ki je veljal do leta 1958, je določal naslednje:
6. člen Za družbi nevarno velja vsaka storitev ali opustitev, ki je naperjena zoper sovjetski sistem ali ki krši pravni red, ki ga je vzpostavila vlada delavcev in kmetov za čas prehoda v komunistično družbeno ureditev.
7. člen Zoper osebe, ki so storile družbi nevarna dejanja ali pomenijo nevarnost zaradi zvez z zločinskim okoljem ali zaradi njihove prejšnje dejavnosti, bodo uporabljeni ukrepi družbene obrambe sodno poboljševalne, medicinske ali medicinsko pedagoške narave.
Odgovor še ni pripravljen.
Vprašanja in spodbude za razpravo (16)
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
zahtevnejše
Odgovor še ni pripravljen.
-
zahtevnejše
Odgovor še ni pripravljen.
-
zahtevnejše
Odgovor še ni pripravljen.