Učna enota 8 (Udeležba pri kaznivem dejanju)
str. 24–25 · 9 enot
-
Pri udeležbi pri kaznivem dejanju gre za različne oblike sodelovanja več oseb pri njegovi izvršitvi; ločimo storilstvo (neposredno storilstvo, posredno storilstvo in sostorilstvo) in udeležbo v ožjem pomenu (napeljevanje in pomoč).
-
Za udeležbo v ožjem pomenu velja praviloma odvisnost (akcesornost) od storilstva.
-
Pri neposrednem storilstvu oseba kaznivo dejanje izvrši osebno — .
-
Pri posrednem storilstvu storilec kaznivo dejanje stori z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega — prvi odstavek .
-
Pri sostorilstvu gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja, bodisi v obliki zavestnega sodelovanja pri uresničevanju znakov kaznivega dejanja bodisi v obliki odločilnega prispevka k storitvi — drugi odstavek .
-
Napeljevanje pomeni povzročitev izvršitve kaznivega dejanja pri drugem — ; določbe, ki veljajo za storilca, se po uporabljajo tudi za udeleženca.
-
Pomoč pomeni podporo pri izvršitvi kaznivega dejanja ali po njej — ; če ostane kaznivo dejanje pri poskusu, se napeljevalec in pomagač kaznujeta kakor za poskus — .
-
Storilec in sostorilec se kaznujeta za kazniva dejanja v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, napeljevalec in pomagač pa v mejah njunega naklepa — .
-
S hujšo kaznijo se kaznuje član hudodelske združbe najmanj treh oseb, ki stori kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem; enako se kaznuje tudi vodja združbe — .
Vprašanja za ponovitev (6)
Vprašanja iz skripte 6
-
iz skripte
Udeležba v širšem smislu zajema vse oblike sodelovanja več oseb pri izvršitvi kaznivega dejanja. Deli se na:
- storilstvo: neposredno storilstvo, posredno storilstvo in sostorilstvo ();
- udeležbo v ožjem smislu: napeljevanje () in pomoč ().
Za udeležbo v ožjem smislu velja praviloma akcesornost — odvisnost od glavnega dejanja: kaznivost napeljevalca in pomagača se veže na to, da je storilec protipravno dejanje vsaj začel izvrševati (izjema je neuspešno napeljevanje po drugem odstavku ).
Skupno določbo vsebuje : določbe zakonika, ki veljajo za storilca, se uporabljajo tudi za udeleženca, ki v okviru napeljevanja oziroma pomoči sodeluje pri kaznivem dejanju, razen če zakon določa drugače. Meje kaznivosti razmejuje : storilec in sostorilec se kaznujeta v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, napeljevalec in pomagač pa v mejah njunega naklepa; osebna razmerja, lastnosti in posebne okoliščine se upoštevajo samo pri tistem, pri katerem so ugotovljene.
-
dopolnjeno
Posredni storilec je tisti, ki kaznivega dejanja ne izvrši lastnoročno, temveč ga stori z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (prvi odstavek ).
Posredni storilec uporabi drugega človeka kot orodje: neposredni izvrševalec praviloma sam ni (polno) kazensko odgovoren, ker ravna brez krivde ali v zmoti, dejanje pa v resnici obvladuje posredni storilec. Tipične konstelacije so izraba neprištevne osebe, otroka, osebe v dejanski zmoti ali osebe pod prisilo.
Ključni merili sta izrabljanje (izkoriščanje položaja ali lastnosti drugega) in vodenje (usmerjanje njegovega ravnanja) — posredni storilec ima oblast nad dejanjem, zato se kaznuje kot storilec, ne kot udeleženec. Po tem se posredno storilstvo razlikuje od napeljevanja, pri katerem napeljani sam odgovorno odloči, da bo dejanje storil.
-
iz skripte
Sostorilstvo je skupna izvršitev kaznivega dejanja (drugi odstavek ): storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi.
Obliki sostorilstva sta torej dve:
- skupno uresničevanje znakov kaznivega dejanja — vsak sostorilec izvršuje (del) izvršitvenega ravnanja;
- odločilen prispevek — sostorilec sicer ne uresničuje zakonskih znakov, vendar je njegov prispevek za izvršitev odločilnega pomena v okviru skupne odločitve.
Subjektivno sostorilstvo zahteva zavestno sodelovanje — zavest o skupnem delovanju. Vsak sostorilec se kaznuje kot storilec, odgovarja pa v mejah svojega naklepa ali malomarnosti (prvi odstavek ). Sostorilstvo je treba ločiti od pomoči, pri kateri prispevek ni odločilen, temveč tuje dejanje le podpira.
-
iz skripte
Napeljevanje je povzročitev izvršitve kaznivega dejanja pri drugem: napeljevalec pri storilcu naklepoma vzbudi odločitev, da stori kaznivo dejanje.
Kaznivost ():
- kdor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor da bi ga storil sam (prvi odstavek );
- neuspešno napeljevanje: kdor drugega naklepoma napeljuje k storitvi kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen, se kaznuje kakor za poskus, tudi če ni bilo niti poskusa storitve dejanja (drugi odstavek ) — tu je akcesornost udeležbe izjemoma pretrgana.
Napeljevanje je mogoče le z naklepom; napeljevalec odgovarja v mejah svojega naklepa (). Če ostane glavno dejanje pri poskusu, se napeljevalec kaznuje kakor za poskus (). Kazen se mu sme odpustiti, če je kaznivo dejanje prostovoljno preprečil oziroma si je iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico (drugi in tretji odstavek ).
-
iz skripte
Pomoč je podpora pri izvršitvi ali po izvršitvi kaznivega dejanja: kdor naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem kaznivem dejanju, se kaznuje, kakor da bi ga sam storil, sme pa se kaznovati tudi mileje (prvi odstavek ).
Zakon kot pomoč šteje zlasti (drugi odstavek ):
- nasvet ali navodila, kako storiti kaznivo dejanje (intelektualna pomoč);
- dajanje sredstev na razpolago;
- odstranitev ovir za storitev;
- vnaprejšnjo obljubo prikritja kaznivega dejanja, storilca, sredstev, sledi ali premoženjske koristi — obljuba mora biti dana pred dejanjem, sicer ne gre več za pomoč, temveč za morebitno samostojno kaznivo dejanje.
Kaznivost: če ostane dejanje pri poskusu, se pomagač kaznuje kakor za poskus (); odgovarja v mejah svojega naklepa, kazen pa se mu sme odpustiti, če je dejanje prostovoljno preprečil ali si je iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico ().
-
iz skripte
Kaznivost članov in vodij hudodelske združbe ureja .
- Član združbe: s hujšo kaznijo, predpisano za kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi, se kaznuje član združbe najmanj treh oseb, če stori kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem (prvi odstavek ).
- Vodja združbe: enako kot storilec se kaznuje vodja, ki je vodil izvedbo hudodelskega načrta ali razpolagal s protipravno premoženjsko koristjo združbe ob storitvi kaznivega dejanja, izhajajočega iz tega načrta, ne glede na to, ali je pri izvedbi neposredno sodeloval kot storilec ali udeleženec (drugi odstavek ).
Smisel ureditve: organizirana kriminalna struktura pomeni povečano nevarnost, zato so člani kaznovani strožje, vodja pa je zajet tudi tedaj, ko sam ne izvrši nobenega izvršitvenega ravnanja — njegova odgovornost se veže na vodenje načrta ali razpolaganje s koristjo.
Naloge iz praktikuma (57)
- Primer 1 (11. poglavje, 3. del) — Obtoženi T je soobtoženima L-ju in M-ju predlagal, da bi izvršili vlomno tatvino v…
- Vprašanje 1 — Kdaj gre za sostorilstvo v kazenskem pravu?
- Primer 2 (11. poglavje, 3. del) — A je protipravno vzel osebi B osebni avtomobil z namenom, da bi se z njim vozil. Kmalu…
- Vprašanje 2 — Kaj razumemo s pojmom kazniva dejanja srečanja? Navedite primer iz posebnega dela KZ!
- Primer 3 (11. poglavje, 3. del) — A je nagovoril otroka, starega 8 let, naj vdre v hišo skozi majhno okno in vzame iz…
- Vprašanje 3 — Razložite teorijo o akcesornosti udeležbe!
- Primer 4 (11. poglavje, 3. del) — Trije mladi moški, A, B in C, so izvrševali žepne tatvine. Potem ko so vsak za sebe že…
- Vprašanje 4 — Kda_i govorimo o principalnosti udeležbe? Kaj pa o limitirani akcesornosti?
- Primer 5 (11. poglavje, 3. del) — P. . je v razgovoru omenil svojemu znancu G. L., da je kljnčav-1ica na vr tih trgovine, v…
- Vprašanje 5 — Kako se pravno kvalificira napeljevanje k pomoči h kaznivemu dejanju: ali gre za…
- Primer 6 (11. poglavje, 3. del) — A, vratar v delovni organizaciji, je pred vratarnico zagledal svojega prijatelja in odšel…
- Vprašanje 6 — Kako je z odgovornostjo sostorilcev za hujšo posledico?
- Primer 7 (11. poglavje, 3. del) — A in B sta se dogovorila, da bosta izvršila vlomno tatvino tako, da bo A poskrbel za…
- Vprašanje 7 — Kaj je to neuspelo napeljevanje?
- Primer 8 (11. poglavje, 3. del) — A, B in C so se dogovorili, da bodo izvršili tatvino v blagovnici.A se je pogovarjal s…
- Vprašanje 8 — Ali je pomoč kaznivo dejanje?
- Primer 9 (11. poglavje, 3. del) — A, B in C so se dogovorili, da bodo ukradli iz delovne organizacije, v kateri sta bila A…
- Vprašanje 9 — Ali je pomoč h kaznivemu dejanju lahko kazniva, če sam neposredni storilec ni kazensko…
- Primer 10 (11. poglavje, 3. del) — P. J. se je s K. J. dogovoril, da bosta izvršila rop na škodo oškodovanca A-ja tako, da…
- Vprašanje 10 — Kdaj govorimo o posrednem storilstvu? Razlika od pomoči!
- Primer 11 (11. poglavje, 3. del) — A in B sta na samotnem delu poti pričakovala C-ja, za katerega sta vedela, da je tistega…
- Vprašanje 11 — Ali je možno sostorilstvo dveh storilcev s krivdno obliko malomarnosti?
- Primer 12 (11. poglavje, 3. del) — Oče in mati sta takoj po porodu vzela življenje srojemu otroku. Kaj sta s tem storila?…
- Vprašanje 12 — Kako kazenskopravno presojamo vnapreJSllJO obljubo pomoči storilcu po končanem kaznivem…
- Primer 13 (11. poglavje, 3. del) — A-jevo dekle je delala v veleblagovnici. Kadar je ,ielala v popoldanski izmeni, je A…
- Vprašanje 13 — Je možno napeljevanje v eventualnem naklepu?
- Primer 14 (11. poglavje, 3. del) — A je nagovoril svojega prijatelja B-ja. naj izvrši vlomno tatvino. B pa je moral oditi na…
- Vprašanje 14 — Je kaznivo (naklepno) napeljevanje h kaznivemu dejanju, kaznivemu iz malomarnosti? So pri…
- Primer 15 (11. poglavje, 3. del) — A je nagovoril B-ja, naj izvrši rop. Kasneje pa se je tega zbal in je začel B-ju…
- Vprašanje 15 — Kakšno je razmerje med napeljevanjem kot splošno udeležbeno obliko in ščuvanjem (k…
- Primer 16 (11. poglavje, 3. del) — A je obljubil B-ju denar, če ubije C-ja. B je umor izvršil, toda A mu obljubljenega…
- Vprašanje 16 — Kako je z dejansko zmoto pomagača pri kaznivem dejanju?
- Primer 17 (11. poglavje, 3. del) — Mladoletnica A je večkrat kaj ukradla v trgovini in prinesla ukradeno blago svojemu…
- Vprašanje 17 — Kako je z objektivno pripisljivostjo končne posledice (poskusa izvršitve kaznivega…
- Primer 18 (11. poglavje, 3. del) — A je želel vedeti, kako v podjetju X izdelujejo neko lepilo. Prigovarjal je B-ju, delavcu…
- Primer 19 (11. poglavje, 3. del) — K. V. je neugotovljenega dne leta 2009 nagovarjal č. G., naj zažge gospodarsko poslopje…
- Primer 20 (11. poglavje, 3. del) — A. B., branjevka, je obljubila C. č., da se mu bo predala, če pretepe njeno konkurentko…
- Primer 21 (11. poglavje, 3. del) — A je nagovoril B-ja, ki je bil duševno zaostal, naj vdre v neko sobo in od tam vzame…
- Primer 22 (11. poglavje, 3. del) — A je nagovoril B-ja, naj ubije C-ja. S tem namenom se je B splazil ponoči skozi okno v…
- Primer 23 (11. poglavje, 3. del) — A je v razgovoru z B-jem in C-jem govoril o tem, da bi bilo Z-ju treba zažgati hišo…
- Primer 24 (11. poglavje, 3. del) — A je nagovarjal B-ja, naj ubije C-ja. B je to odločno odklonil. Čez tri dni pa se je B…
- Primer 25 (11. poglavje, 3. del) — A je nagovarjal B-ja, naj ubije C-ja. B je to odločno odklonil. Zaradi tega je A…
- Primer 26 (11. poglavje, 3. del) — A je nagovarjal B-ja, naj ubije C-ja. B je najprej omahoval, ko mu je A ponudil visoko…
- Primer 27 (11. poglavje, 3. del) — A je hotel ubiti B-ja. Ker pa so vsi vedeli, da sta že dalj časa sovražnika, s . je bal…
- Primer 28 (11. poglavje, 3. del) — a) A je nagovoril svoje prijatelje, B-ja, C-ja in D-ja, naj vlomijo v počitniško hišo…
- Primer 29 (11. poglavje, 3. del) — A je dva dni pred izvršitvijo vlomne tatvine, ki sta jo izvršila B in C, odšla z B-jem v…
- Primer 30 (11. poglavje, 3. del) — A je B-ju vnaprej obljubil, da bo skril predmete, ki jih bo B kot skladiščnik vzel iz…
- Primer 31 (11. poglavje, 3. del) — A je obljubil B-ju, da ga bo skril, če bo kaznivo dejanje, ki ga namerava B storiti…
- Primer 32 (11. poglavje, 3. del) — A je prosil prijatelja B-ja, naj skrije stvari, ki jih namerava ukrasti. B je to odklonil…
- Primer 33 (11. poglavje, 3. del) — Čuvaj A se je napil in pozabil zakleniti vhodna vrata v eno izmed poslopij tovarne. B in…
Prikazanih prvih 50 · odpri poglavje →