Odgovornost za hujšo posledico
str. 22 · 2 enot
-
Če iz kaznivega dejanja nastane hujša posledica, za katero zakon predpisuje hujšo kazen, se sme ta kazen izreči, če je storilec glede na to posledico ravnal malomarno — .
-
Odgovornost za hujšo posledico se od kvalificirane oblike kaznivega dejanja razlikuje po tem, da za njen nastanek zadostuje malomarnost.
Vprašanja za ponovitev (10)
Vprašanja iz skripte 10
-
iz skripte
Krivda je tretji element splošnega pojma kaznivega dejanja in posledica načela subjektivne odgovornosti. V materialnem pojmovanju kaže psihični odnos storilca do njegovega dejanja. V formalnem pojmovanju () je kriv storilec, ki je bil ob storitvi prišteven, je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, in če niso podani razlogi, ki krivdo izključujejo.
Sestavine krivde so torej: prištevnost, naklep ali malomarnost in zavest o protipravnosti; negativni pogoj je odsotnost opravičljivostnih razlogov (npr. opravičljiva skrajna sila, zmota).
Teorije krivde:
- psihološka teorija — krivda kot psihični odnos storilca, ki se izčrpa v naklepu in malomarnosti;
- normativistična teorija — krivda kot očitek storilcu glede odnosa do pravnih norm;
- normativno-psihološka teorija — krivda kot negativni odnos do norme in do dejanja, ki je širši od zgolj naklepa in malomarnosti.
-
iz skripte
Prištevnost se nanaša na duševno komponento posameznika in je pogoj za krivdni očitek. Presoja se po dveh skupinah pogojev:
- biološki pogoji — obstoj duševne motnje ali duševne manjrazvitosti;
- psihološki pogoji — v intelektualnem pomenu sposobnost razumeti pomen svojega dejanja, v voluntarističnem pomenu sposobnost imeti v oblasti svoje ravnanje.
Neprišteven storilec ni kriv (): ni prišteven, kdor ob storitvi protipravnega dejanja zaradi duševne motnje ali manjrazvitosti ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja.
Bistveno zmanjšana prištevnost — manjša intenzivnost psiholoških pogojev — krivde ne izključuje, storilec pa se sme kaznovati mileje (tretji odstavek ).
Actio libera in causa (četrti odstavek ): kriv je storilec, ki si je sam povzročil neprištevnost z alkoholom, drogami ali drugimi psihoaktivnimi snovmi, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Neprištevnemu storilcu se sicer lahko samostojno izrečejo psihiatrični varnostni ukrepi ().
-
iz skripte
Naklep (dolus; ) je hujša oblika krivde z zavestno in voljno sestavino:
- direktni naklep — storilec se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti;
- eventualni naklep — storilec se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to privolil; obe sestavini sta nižje intenzitete;
- obarvani naklep (dolus coloratus) — kadar zakon zahteva še poseben namen.
Malomarnost () je milejša oblika krivde, saj ne obsega hotenja:
- zavestna malomarnost (luxuria) — storilec se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil;
- nezavestna malomarnost (negligentia) — storilec se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih moral in mogel zavedati; obsega objektivni kriterij (pravila skrbnosti, ki osebo zavezujejo) in subjektivni kriterij (ali je storilec dolžnosti mogel ustreči), ki dejanje razmejujeta od naključja.
Kaznivost malomarnosti je izjema: storilec se za malomarnostno dejanje kaznuje samo, če zakon tako izrecno določa ().
-
iz skripte
Eventualni naklep in zavestna malomarnost imata enako zavestno sestavino: storilec se v obeh primerih zaveda, da lahko stori dejanje. Razlika je v voljni sestavini:
- pri eventualnem naklepu je storilec v posledico privolil — sprijaznil se je z njo in ravnal naprej;
- pri zavestni malomarnosti je lahkomiselno mislil, da se posledica ne bo zgodila ali da jo bo lahko preprečil — vanjo torej ni privolil.
Za razmejitev se je v preteklosti uporabljala Frankova formula: eventualni naklep je podan, če storilec od svojega dejanja ne bi odstopil niti, če bi zanesljivo vedel, da bo izvršil kaznivo dejanje; če bi ob takšni gotovosti odstopil, gre kvečjemu za zavestno malomarnost.
Razmejitev ima velik praktični pomen: pri malomarnosti je kaznivost izjemna (), pri naklepu pravilo; od nje je odvisna tudi kaznivost poskusa, ki je mogoč le pri naklepnih kaznivih dejanjih ().
-
dopolnjeno
Malomarnostna kazniva dejanja so tista, ki jih je mogoče izvršiti zgolj iz malomarnosti. Ker malomarnost ne obsega hotenja, je njena kaznivost izjema: zakon jo mora pri posameznem kaznivem dejanju izrecno določiti () — bodisi z izrecno formulacijo (»kdor iz malomarnosti …«) bodisi z določbo o kaznivosti malomarne oblike ob naklepni.
Tipični primeri iz posebnega dela so kazniva dejanja, s katerimi pravo varuje dobrine pred neskrbnim ravnanjem: povzročitev smrti iz malomarnosti, povzročitev hude telesne poškodbe iz malomarnosti, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, malomarno zdravljenje ter malomarnostne oblike kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja.
Pravne posebnosti: pri malomarnostnih kaznivih dejanjih poskus ni mogoč (poskus zahteva naklep — ). Sodišče sme storilcu kaznivega dejanja iz malomarnosti odpustiti kazen, če ga posledice dejanja toliko prizadevajo, da kaznovanje očitno ne bi bilo upravičeno (drugi odstavek ).
-
iz skripte
Zavest o protipravnosti je v našem sistemu samostojna komponenta krivde, ki se ne izčrpa z naklepom oziroma malomarnostjo. Podlaga je : kriv je storilec, ki »se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom«.
Vsebina: storilcu se očita, da je vedel (dejanska zavest) ali da bi po svojih okoliščinah moral in mogel vedeti (potencialna zavest), da je njegovo ravnanje pravno prepovedano. Ne zahteva se poznavanje konkretne kazenske določbe, temveč laična zavest o prepovedanosti ravnanja.
Samostojnost te sestavine se najjasneje pokaže pri pravni zmoti (): storilec ravna povsem naklepno — ve, kaj dela, in to hoče —, vendar iz upravičenih razlogov ne ve, da je dejanje v nasprotju s pravom. Naklep ostane, odpade pa zavest o protipravnosti in z njo krivda; če je bila zmota izogibna, se storilec sme kaznovati mileje.
-
iz skripte
Razlika je v izključenem elementu kaznivega dejanja: upravičljiva skrajna sila (prvi odstavek ) izključuje protipravnost, opravičljiva skrajna sila (drugi odstavek ) pa krivdo — zato je slednja sistemsko umeščena med opravičljivostne razloge v okviru nauka o krivdi.
Pri opravičljivi skrajni sili storilec stori protipravno dejanje, vendar ni kriv, ker so izpolnjeni strogi pogoji: odvrača istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo (krog dobrin je omejen), ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače; povzročeno zlo ni nesorazmerno večje od grozečega; in storilec se ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti (npr. zaradi poklicne dolžnosti). Krivdni očitek odpade, ker pravo od človeka v takšnem eksistencialnem pritisku ne more zahtevati drugačnega ravnanja.
Pri upravičljivi skrajni sili je povzročeno zlo manjše od grozečega, zato pravo dejanje odobrava; krog dobrin ni omejen.
Nadaljnje posledice razlikovanja: dejanje iz drugega odstavka ostane protipravno, zato je zoper njega mogoč silobran; posebna oblika dejanske zmote o okoliščinah opravičljive skrajne sile (tretji odstavek ) vodi v odgovornost za malomarnost, če zakon zanjo določa kaznivost.
-
iz skripte
Zmota je pomanjkanje zavedanja oziroma napačna predstava o nekem dejstvu in lahko izključuje krivdo. Deli se na dejansko in pravno zmoto.
Dejanska zmota ():
- v ožjem pomenu — zmota o okoliščini, ki jo zakon določa kot znak kaznivega dejanja;
- v širšem pomenu — storilec zmotno misli, da so okoliščine takšne, da bi bilo dejanje dopustno (zmota o okoliščinah, ki izključujejo protipravnost).
Obstoj dejanske zmote neposredno izključuje naklep: kdor v dejanski zmoti stori dejanje, ki ga zakon določa kot naklepno kaznivo dejanje, ni kriv. Pri malomarnostnih kaznivih dejanjih pa krivda ni izključena, če je bil storilec v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati (tretji odstavek ).
Pravna zmota () je zmota o prepovedanosti dejanja:
- neizogibna (opravičljiva) — storilec iz upravičenih razlogov ni vedel, da je dejanje v nasprotju s pravom: ni kriv;
- izogibna — upravičenih razlogov ni, če se je storilec s pravnimi pravili lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v širšem njegovem okolju ali pa jih je glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj moral poznati: krivda ostane, storilec pa se sme kaznovati mileje.
-
dopolnjeno
Obe zmoti se nanašata na razloge izključitve protipravnosti (npr. silobran, skrajno silo), razlikujeta pa se po predmetu zmote.
Dejanska zmota v širšem pomenu () je zmota o dejanskih okoliščinah: storilec si zmotno predstavlja dejansko stanje, ob katerem bi bilo njegovo dejanje dopustno (npr. zmotno misli, da ga drugi resnično napada — putativni silobran). Ker gre za zmoto o dejstvih, izključuje naklep; ob izogibnosti pride v poštev odgovornost za malomarnost.
Posredna pravna zmota je zmota o pravni razsežnosti razloga izključitve protipravnosti: storilec dejansko stanje pravilno zaznava, vendar zmotno misli, da mu pravo v takšnem položaju ravnanje dovoljuje — moti se o obstoju ali mejah upravičujočega instituta (npr. misli, da silobran dovoljuje tudi obrambo zoper že končan napad). Takšna zmota se presoja po pravilih pravne zmote (): krivdo izključi le, če je bila neizogibna, sicer se storilec sme kaznovati mileje.
Merilo razlikovanja: zmota o dejstvih pomeni dejansko zmoto v širšem pomenu, zmota o pravni dopustnosti ob pravilno zaznanih dejstvih pa posredno pravno zmoto.
-
iz skripte
Odgovornost za hujšo posledico ureja : če je iz kaznivega dejanja nastala hujša posledica, za katero zakon predpisuje hujšo kazen, se sme ta kazen izreči, če je storilec glede te posledice ravnal malomarno.
Gre za posebno obliko kaznivega dejanja, pri kateri se kombinirata dve krivdni obliki: naklep glede temeljnega dejanja in malomarnost glede hujše posledice. S tem je ohranjeno načelo krivdne odgovornosti — hujša kazen ni objektivna posledica, temveč predpostavlja vsaj malomarnost storilca glede nastale posledice.
Od kvalificirane oblike kaznivega dejanja se razlikuje prav po krivdni obliki: pri kvalificirani obliki kvalifikatorno okoliščino praviloma zajema storilčev naklep, pri kaznivem dejanju, kvalificiranem s hujšo posledico, pa glede posledice zadostuje malomarnost. Če storilec hujšo posledico zajame z naklepom, ne gre več za odgovornost za hujšo posledico, temveč praviloma za drugo, hujše naklepno kaznivo dejanje.
Naloge iz praktikuma (14)
- Primer 1 (8. poglavje, 3. del) — A je kot voznik osebnega avtomobila nepravilno pirehiteval drug osebni avtomobil. Pri tem…
- Vprašanje 1 — V čem vidite smisel instituta hujše posledice v kazenskem pravu nasploh?
- Primer 2 (8. poglavje, 3. del) — Vojaški starešina A je pri vojaški vaji opustil predpis;ane varnostne ukrepe. Zaradi tega…
- Vprašanje 2 — Razlika med kvalificiranim kaznivim dejanjem in kaznivim dejanjem, kvalificiranim s hujšo…
- Primer 3 (8. poglavje, 3. del) — F. S. in L. T., oba upokojenca, sta po zaprtju gostilne odšla na dom F. S. in tamkaj…
- Vprašanje 3 — O katerih vzročnih zvezah govorimo pri institutu odgovornosti za hujšo posledico?
- Primer 4 (8. poglavje, 3. del) — Zasebni avtoprevoznik š. L. je v mraku parkiral neosvetljen tovornjak v manjšem naselju…
- Vprašanje 4 — Kakšna oblika krivde storilca mora hiti podana glede t. i. temeljne prepovedane posledice…
- Primer 5 (8. poglavje, 3. del) — Obdolženec je vozil avtobus po magistralni cesti Zagreb-Ljubljana in je pri kraju Dobrova…
- Vprašanje 5 — Kako je z odgovornm,tjo za hujšo posledic) pri pravih in pri n pravih opustitvenih…
- Primer 6 (8. poglavje, 3. del) — Storilec je oškodovancu povzročil posebno hudo telesno poškodbo, zarali katere je ta po…
- Primer 7 (8. poglavje, 3. del) — A je ob robu gozda kuril ogenj. Laradi vetra, e je ogenj razširil na gozd m kmalu Je…
- Primer 8 (8. poglavje, 3. del) — A Sf je hotel maščevati B-ju, ker mu je prevzel dekle. Odločil se je, da ga bo zastrupil…
- Primer 9 (8. poglavje, 3. del) — A je užival v hitri vožnji z gliserjem blizu obale. Posebno rad je strašil kopalce. Z…