Zakonska opredelitev kaznivega dejanja ga opredeljuje na formalno-materialni način ter na objektivno-subjektivni način; sestavine (tridelnega) splošnega pojma kaznivega dejanja so voljno ravnanje, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja, protipravnost in krivda.

Pri voljnem ravnanju, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja, gre za subsumpcijo določenega ravnanja (storitve ali opustitve) pod zakonsko kaznivo dejanje v smislu oblikovanja konkretnega dejanskega stanu in njegove subsumpcije pod abstraktni zakonski stan, ob upoštevanju vzročne zveze.

Pri protipravnosti gre za vprašanje, ali niso podani razlogi, ki izključujejo protipravnost sicer bit dejanja izpolnjujočega ravnanja (upravičenost ravnanja), npr. silobran, skrajna sila in privolitev.

Pri krivdi se presoja subjektivni odnos storilca do dejanja, torej (ne)opravičenost ravnanja.