6. Prištevnost
str. 76–80
Teorija: Prištevnost →
Primeri (13)
-
A je izvršil kaznivo dejanje umora. V postopku se je zagovarjal, da je bil pred dvema letoma na zdravljenju v bolnišnici za duševne bolezni, od koder je bil odpuščen, čeprav še ni bil popolnoma ozdravljen. Kaj je treba ugotoviti, da bi lahko presodili njegovo prištevnost?
Odgovor še ni pripravljen.
-
Obdolženčev zagovornik je povedal, da je obdolženec gluhonem, da ni hodil v šolo, da je nepismen in da ga je zato treba šteti za neprištevnega ali vsaj zmanjšano prištevnega. Kaj rnom sodi -:če ugotoviti, da bo lahko rešilo vprašanje o obdolženčevi prištevnosti?
Odgovor še ni pripravljen.
-
torilec je v stanju, ko je bil zaradi allroholizi anost1, ki s1 jo je sam povzročil, bi tveno zmanjšano prišteven, storil - kakor že večkrat poprej - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Državni tožilec ga je obtožil za to kaznivo dejanje, pri tem pa se je postavil na stališče, da je storilec odgovoren v skladu z določili o actiones liberae in causa ( četrti odstavek ). Kako bi odgovorili tožilcu kot zagovornik obtoženca?
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je bil v kazenskem postopku zaradi več kaznivih dejanj nasilništva in hudih ter posebno hudih telesnih poškodb. Zaradi izredne grobosti in izživljanja pri storjenih kaznivih dejanjih je sodnik podvomil o duševnem zdravju obdolženca in odredil psihiatrični pregled. Izvedenec psihiater, ki je A-ja pregledal, je ugotovil, da pri A-ju ne gre za nobeno duševno bolezen, pač pa je A izrazito sociopatska osebnost, za katero je značilno agresivno in neobvladano ravnanje. Na vprašanje sodišča, kaj pomeni sociopatska osebnost, je izvedenec odgovoril, da gre za osebo, ki sicer ni duševno bolna, vendar pa trpi zaradi trajne in hude duševne motenosti, zaradi katere tudi ne more obvladovati svojega ravnanja. Na podlagi takšnega izvida in mnenja izvedenca psihiatra je sodišče prišlo do zakljucka, da je bil storilec v času storitve kaznivih dejanj neprišteven, in mu je izreklo oprostilno sodbo. Kaj bi lahko naredili s takšnim storilcem? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je nekega dne nabrusil svoj nož, ki je imel 10 cm dolgo rezilo. Pr.ičakova] je namreč spor s fanti iz sosednje vasi. Tako oborožen je zvečer pil na veselici brez vsake mere in se popolnoma opil, čeprav ga je brat opozoril, naj pazi nase, da ne bi prišlo do kakšnih težav. Malo pozneje je res prišlo do prepira med A-jem in B-jem, ki je bil iz sosednje vasi. Med prepirom je A zabodel B-ja z nožem do smrti.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Kretničar, ki je bii znan kot alkoholik, se je nekega dne med delom mocno opil, tako da so priče pozneje izpovedale, da je bil »popolnoma pi_jan«. V takšnem stanju je pozabil prennakniti kretnice in zato je priš o do trčenja dveh vlakov.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Obtoženi Ase je v gostilni hudo opil, v pijanem stanju tam razgrajal in se prepiral z drugimj gosti. Posebno agreshren je bil do B-ja, katerega je najprej ozmerjal, nato pa ga je udaril po glavi s steklenico in ga hudo telesno poškodoval. A se je že pred tem večkrat opijal po gostilnah in je bil v takšnem stanju napadalen do drugih. Ob eni izmed takšmih priložnosti je razbil ogledalo v gostilni, enkrat pa je z nožem g.rozil sosedu, s katerim je bil sprt.
Odgovor še ni pripravljen.
-
A in B sta sedela v gostilni in pila. Kmalu sta bila oba pijana, posebno B, ki je začel razgrajati, zato so oba vrgli na cesto. Toda onadva sta se pri tem upirala in povzročila natakarju, ki ju je spravljal iz lokala, več poškodb. V preiskavi so ugotovili, da je bil A zaradi pijanosti bistveno zmanjšano prišteven, B pa neprišteven. B se je že prej opijal in v opitem stanju razgrajal in se prepiral, vendar ni izzival k pretepu, niti ni drugih fizično napadel. A ni bil nagnjen k uživanju alkohola, niti se ni prej nikoli pretepal.
Odgovor še ni pripravljen.
-
Neko sodišče navaja v izreku in v obrazložitvi sodbe, da je obdolženec storil kaznivo dejanje v stanju popolne pijanosti, in od tod izvaja, da je bil storilec v neprištevnem stanju, ki si ga je sam povzročil z uporabo alkohola, pri tem pa je vedel oziroma bi bil moral in mogel vedeti, da v takšnem stanju lahko stori kaznivo dejanjĖė
Odgovor še ni pripravljen.
-
V obrazložitvi neke sodbe je rečeno, da je obtoženec odgovoren za storjeno dejanje na podlagi četrtega odstavka , in sicer zato, ker ve, kako se vede v pijanosti. Obtoženec se je trdovratno branil, da sploh ni bil pijan. V spisu tudi ni podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, ali je bil obtoženec že kdaj prej obsojen zaradi kaznivega dejanja ali prekrškov, ki bi jih bil storil pod vplivom alkohola.
Odgovor še ni pripravljen.
-
A se je v stanju, ko je bil zaradi alkoholiziranosti bistveno zmanjšano prišteven, v gostilni nedostojno vedel. Razbijal je steklenino, zmerjal strežno osebje in goste izzival k pretepu. Natakarja, ki ga je
hotd odstraniti iz lokala, je s steklenico udaril po glavi in ga hudo telemo poškodoval. Državni tožilec ga je obtožil za kaznivo dejanje hude te]esne poškodbe in se postavil na stališče, da je storilec kaunsko odgovoren v skladu s četrtim odstavkom (actio libera in causa), saj je bil enkrat že obsojen zaradi hude telesne poš cdbe, ki JO je povzročil v enakih olroliščmah. Ali _,e opredelitev državnega tožilca pravilna? Svoje stališče obrazložite.'
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je v gostišču zaupal svojemu bratu, da bo vlomil v neko stanovanje. Brata je nagovarjal, naj se mu pridruži in mu pri tem pomaga. Ker je brat omahoval, je A nekajkrat naročil pijačo v prepričanju, da bo brata lahko opogumil in prepričal, da se mu pridruži. Med prepričevanjem sta se oba popolnoma opila in so za A-ja v kazenskem postopku s pomočjo izvedenca ugotovili, da je bil v času dejanja neprišteven. Ker se mu brat kljub vsemu prigovarjanju ni hotel pridružiti, je A zapustil lokal. Sam je odšel do tistega stanovanja in začel vlamljati, pri tem pa je povzročal toliko hrupa, da so ga prijeli. Ali je A kazensko odgovoren? Če menite, da je, navedite, za katera dejanja. Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
-
A je skrajno malomarno opravljal delo vzdrževalca visokotlačnega parnega kotla. Med delovnim časom je popival in opuščal nadzor nad parnim kotlom. Nekega dne, ko je bil A popolnoma pijan, je prišlo do eksplozije parnega kotla, v kateri sta dve osebi izgubili življenje. A-ja so obtožili za kaznivo dejanje po prvem in petem odstavku . V kazenskem postopku so s pomočjo izvedenca psihiatra ugotovili, da je bil A v času eksplozije tako močno vinjen, da je bil nepri-števen. S pomočjo izvedenca za parne kotle pa so ugotovili, da je prišlo do eksplozije zaradi tovarniške napake pri izdelavi kotla in da eksplozije ne bi mogel preprečiti niti zelo skrben vzdrževalec parnega kotla. Ali bi te ugotovitve lahko kaj vplivale na kazensko odgovornost storilca? Svoje stališče obrazložite!
Odgovor še ni pripravljen.
Vprašanja in spodbude za razpravo (8)
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
Odgovor še ni pripravljen.
-
zahtevnejše
Odgovor še ni pripravljen.