A je živel v velikem tanovanjskem bloku na Fužinah. V okolju je bil znan kot izjemno neprijeten človek, ki se je pogosto zapletal v spore, v katerih je dno hotel uveljaviti :;vo.10 voljo. Posebno so mu šli TI3 živce otroci, k. so vpili okoli bloka. Druga pos Ķbno boleča točka pa je hi] parkirm prostor pred blokom, ki ķi ga je lastil. Ta parlcirrn prostor je ljubosumno branil pred »vsiljivci<(. ekcga pomladnega v čera 2008 Je p ·ereza vse štiri gume na avtomobilu stanovalca, ki si je drznil parkirati na njegovem parkirnem prostoru. Prepričan je bil, da ga ni videl nihče, a se je motil. Videla ga je starejša soseda, ki je cele dneve slonela na oknu in prežala, kaj se dogaja na dvorišču. Ta soseda je lastniku povedala, kdo je prerezal gume, in policija je zoper A-ja vložila ovadbo. A je izvedel, kdo ga je naznanil, in je sklenil, da se bo ženski maščeval. Med prvomajskimi prazniki, ko je velika večina stanovalcev bloka odšla na počitnice, je onesposobil alarm v dvigalu. Ko se je soseda, ki se ji je hotel maščevati, peljala v dvigalu, je odvil varovalko in dvigalo je obstalo v temi med dvema nadstropjema. Ženska je sicer pritiskala na gumb za pomoč, toda alarm je bil onesposobljen. Nesrečno žensko so rešili šele naslednjega dne. Zaradi teme, utesnjenosti in pomanjkanja zraka je pri ženski planil na dan prej prikriti strah pred zaprtim prostorom (klavstrofobija), tako da so jo morali po rešitvi iz dvigala odpeljati v psihiatrično bolnišnico, kjer so ugotovili, da se ji je trajno omračil um. Nekega večera v septembru 2008, ko je nekdo ponovno zasedel »njegov« parkirni prostor, je A, ki je imel slabe izkušnje z rezanjem gum, izbral drugačen način maščevanja. Vozilu, ki je stalo na njegovem parkirnem mestu, je do polovice izpraznil vse štiri pnevmatike. Lastnik vozila, ki je bil na obisku pri enem od stanovalcev, je bil toliko opit, da tega ni opazil. Sedel je v avto in se odpeljal. V mestu je vozil zelo počasi, ker se je zavedal, da je opit, in se je bal, da ga bodo ustavili policisti. Zunaj mesta pa je pospešil hitrost. Na nekem bolj ostrem ovinku je zdrsnil s ceste in se ubil. Ko je druga starejša soseda slišala, kaj se je zgodilo, je policiji povedala, da je A-ja videla, ko je na avtomobilu spustil gume. Izvedenec prometne stroke, ki ga je postavil preiskovalni sodnik, pa je ugotovil, da vozilo ni zdrsnilo s ceste zaradi prevelike hitrosti ali vinjenosti voznika, temveč prav zaradi napol praznih gum.

Zaradi nenehnih konfliktov je sodišče podvomilo o duševnem zdravju A-ja in odredilo zanj psihiatrični pregled. Izvedenec psihiater, ki je A-ja pregledal, je ugotovil, da pri A-ju ne gre za nobeno duševno bolezen, pač pa da je A izrazit sociopatska osebno t, za katero je značilno agresivno in neobvladano ravnanje. Na vprašanje sodišča, kaj pomeni sociopatska osebnost, je izvedenec odgovoril, da gre za osebo, ki sicer ni duševno bolna, vendar pa trpi zaradi trajne in hude duševne motenosti, zaradi katere tudi ne more obvladovati svojega ravnanja.