Novembra 2008 je v g zdovih v obmejnem pasu med Slovenijo iI Avstrijo na tradicionalnem lovu slovensko-avstrijskega lovskega tovarištva sodelovalo več slovenskih in avstrijskih lovcev. Lovec A. A., slovenski državljan, je še na slovenskem ozemlju, misleč, da gre za divjad, streljal na lovca B. B., slovenskega državljana, ki se je sklonjen počasi prebijal skozi pritlikavo rastje (že na avstrijskem ozemlju). A. A. je bil sicer pijan, vendar ne na ravni neprištevnosti. Zaradi pijanosti je bil njegov vid nekoliko zamegljen, kar je bil razlog za to, da je lovskega kolega zamenjal z divjadjo. Zaradi zamegljenega vida je bil A. A. v precejšnjem dvomu, za katere vrste divjad sploh gre, vendar pa si je sam pri sebi rekel: » Ulov je ulov,« in pritisnil na sprožilec. Lovec B. B. je bil zaradi nespretnosti A. A. na srečo zgolj obstreljen v predelu leve nadlahti (lahka telesna poškodba), zaradi česar njegovo življenje ni bilo v nevarnosti. Ko je A. A. videl, da je poškodoval B. B., se je s posledico sprijaznil, saj mu je bil B. B. od nekdaj zoprn. Po dogodku je močno završalo v lovskih vrstah. Ko so se istega večera zbrali v neki slovenski krčmi, so govorili samo o tem. Dva avstrijska lovca, C. C. in D. D., sta se o tej zadevi celo močno sprla. Spor je prerasel svoj izhodiščni okvir in na dan so privrele tudi še nerazčiščene zamere iz preteklosti. Ko je C. C. začutil ozračje, ki je napovedovalo pretep, je iz previdnosti vstal in se poslovil. Krenil je proti avtu, D. D. pa se je pognal za njim, češ naj počaka, da »se bosta zunaj že zmenila«. Ker je C. C. vedel, da bi se stvar utegnila slabo končati, je še bolj pospešil, D. D. pa je prijel za puško, jo nameril proti C. C. in zahteval, naj C. C. počaka. C. C. se je uspelo usesti v avto, ko je D. D. začel proti njemu streljati. Na srečo so prvi streli zgrešili, eden izmed njih pa je prebil vetrobransko steklo. Avtomobil C. C. je bil obrnjen proti D. D. Ker bi se z morebitnim obračanjem C. C. izpostavil tveganju, je v strahu za življenje pognal avto proti D. D., ki pa se ni umaknil in je še naprej streljal. Tedaj je k D. D. iz gostilne pritekel E. E., kriknil: »Kaj delaš, norec!« in ga skušal odvleči stran. V naslednjem hipu je C. C. oba (D. D. in E. E.) podrl z avtom. D. D. in E. E. sta bila hudo telesno poškodovana. Predpostavki: 1. C. C. je videl E. E. in vzel v račun, da bo telesno poškodoval tudi njega. 2. C. C. ni imel naklepa do smrti povoziti D . .iJ. in E. E.