12. Etažni lastnik
str. 140
A, etažni lastnik stanovanja v srednje velikem bloku in garaže na nasprotni strani ulice, je zelo vestno in natančno čistil sneg na ulici pred svojo garažo. Motilo ga je že to, da nekateri lastniki sosednjih garaž niso čistili snega in so zato avtomobili od tam navozili sneg tudi pred njegovo garažo. Čeprav ga je to zelo motilo, je vedel, da ne more ukreniti ničesar, ker gre za javno površino. V začetku februarja 2008, ko je bila vsa ulica popolnoma očiščena in suha, je nekega dne zaslišal, da nekdo premetava sneg. Ko je pogledal skozi okno, je videl, da sosed B s sosednjega stopnišča meče sneg s kupa na ulico in tudi pred njegovo garažo. To ga je zelo razburilo. Nemudoma je odšel na dvorišče (ulico) in sosedu rekel, naj ne meče snega pred njegovo garažo. Sosed pa mu je arogantno odgovoril, da je demokracija in lahko meče sneg, kamor hoče. A mu je nato rekel, da mu pritepenec s podarjenim državljanstvom pač ne bo razlagal, kaj je demokracija, in da ne bo dovolil, da mu tak »drekozaver« meče sneg pred garažo. Prepir na dvorišču je slišala soseda C, ki je stanovala v pritličju. Odprla je okno in opazovala, kaj se dogaja, nato pa rekla, da ima A popolnoma prav in da bi bilo treba vsem »čefurjem« vzeti državljanstvo ter jih izgnati z družinami vred. Prepiru pa so prisluhnili tudi trije »tujerodni« državljani, D, E in F, ki so prišli mimo in so jih pripombe A-ja in C močno vznejevoljile. Vključili so se v prepir in zagovarjali stališče, da je treba domišljave »domorodce« naučiti lepega vedenja. B-ja, ki je že silil v A-ja, so spodbujali, naj ga kar dobro obdela. B je planil na A-ja, toda stvar ni šla tako gladko, ker je bil A močan in se je branil. Z močnim udarcem s pestjo v obraz je zbil B-ja na tla, kjer je ta za nekaj trenutkov obležal hrez zavesti. Ko je prišel k sebi, so mu D, E in F rekli, da se kar tako ne more pustiti, in Emu je v roke potisnil lopato. Razdraženi B je z lopato udaril A-ja po glavi, nato pa ga je, ležečega na tleh, tepel z lopato po vsem telesu, dokler ni soseda C zavpila z okna, da je poklicala policijo. D, E in F so se hitro izgubili, B pa je odšel v stanovanje. A-ja so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je tako hudo poškodovan, da bo čudež, če bo sploh preživel. A je preživel, vendar je utrpel tako hude poškodbe možganov, da so bile trajno uničene vse njegove intelektualne funkcije in je poslej samo še vegetiral. Sonce je sneg na ulici nekoliko stopilo, proti večeru pa je voda zmrznila in samo na tem delu ulice, ki je bila sicer popolnoma suha, je bila
močna poledica in kosi sprijetega snega. Ob 18. uri je pripeljal G, ki je stanoval na koncu ulice in je razmere na ulici - dvorišču dobro poznal. Prepričan je bil, da je cesta suha tako kot zjutraj, ko je odšel od doma. Kljub temu pa je vozil previdno, ker je vedel, da e otroci pogosto igrajo na dvorišču in previdnost ni nikoli odveč. In res mu je pred avto pritekel eden od otrok, ki so se lovih. G je takoj za r1, vendar na poledenelem cestišču kljub majhni hitrostim mogel pravočasno us aviti in je povozil otroka. Otrok je preživel, vendar je ostal tetraplegik. Z izvedencem prometne stroke so ugotovili, da je G vozil razmeram primerno in bi bil vozilo pravočasno ustavil, če ne bi bil prav na poledenelem pasu ulice. Zapletov s poledenelo ulico pa s tem še ni bilo konec. Ko se je A-jev sin vrnil domov in izvedel, kaj se je zgodilo, se je odločil, da gre takoj v bolnišnico, da bo izvedel, kaj je z očetom. Ko je peljal avto iz garaže, je po ulici pripeljal H, ki zaradi poledenelega vozišča ni mogel pravočasno ustaviti in se je zaletel v levi bok avtomobila A-jevega sina, pri čemer je A-jev sin utrpel hudo telesno poškodbo. V kazenskem postopku so ugotovili, da je H vozil nekoliko vinjen (0,8 %o) in nekoliko prehitro, vendar je izvedenec prometne stroke ugotovil, da bi bil kljub temu lahko pravočasno ustavil, če cesta ne bi bila poledenela.
Odgovor še ni pripravljen.