Bilo je pozno poletno popoldne in obiskovalci so v glavnem že zapustili ljubljansko kopališče Kodeljevo. Ostali so le še kopališki mojster M. in obiskovalca C. in K. Obiskovalec K. se je odločil še za zadnji skok v vodo. Salto, ki ga je izvedel v zraku, se ni izšel tako, kot si je bil K. zamislil. Ob doskoku mu je v dihala vdrlo precej vode, v glavi se mu je zavrtelo, izgubil je občutek za prostor in ni bilo videti, da mu bo uspelo izplavati.

K. je bil pogost obiskovalec kopališča. Kopališkega mojstra M. je motilo njegovo nastopaštvo, saj je K., kadar ni vratolomno skakal, vzravnano hodil naokrog in si prizadeval dajati vtis pomembnosti. Toda proti takšnemu vedenju kopališki mojster M. ni mogel ukreniti nič, .. aj skakanje v vodo ni bilo prepovedano, še manj vzravnana hoja in vzbujanje pozornosti. Zd j pa se je K. utapljal in M. se je odločil, da mu ne o pomagal. Dodati je treba, da M. ni bil seznanJen z dolžnostmi, ki jih je kot kopališki mojster imel. Svoje pogodbe o zaposlitvi, kj je obsegala tudi opis del in nalog, ki jih mora opravljati, še prebral ni. Drugi od preostalih obiskovalcev, C. po imenu, je opazil, da se K. utaplja. Sam ni bil plavalec (večinoma se je sončil ali pa brodil po otroškem bazenčku), zato je bil toliko bolj solidaren z ljudmi, ki ne morejo izplavati iz globoke vode. Odločno je M. pozval, naj reši utapljajočega se K. »Še na misel mi ne pride,« je odgovoril M. C. je sprevidel, da je stvar resna in iz rožastega cekarja, s katerim je prihajal na kopališče, je potegnil pištolo znamke Walter, jo uperil v M. in še enkrat ponovil svoj ukaz: »Pomagaj mu!« Soočen s cevjo pištole je M. kot blisk skočil v vodo, K. zvlekel na kopno in mu dal ustrezno prvo pomoč, s čimer mu je rešil življenje. Življenje K. je bilo rešeno, spor med njim in M. pa še ni bil zglajen. K. je namreč izvedel, da ga M. ni hotel rešiti prostovoljno. K. je prisegal na načelo, da »si tisti, ki si želi tvoje smrti, sam zasluži smrt«, zato se je odločil M. usmrtiti. Najprej je poskušal prepričati svojega soseda, duševno zaostalega D., naj M. vzame življenje. D. je odgovoril, da tega ne bo napravil, »ker se gre za to v zapor«. Zato je K. sklenil, da bo M. usmrtil sam. Oborožen z nožem ga je pod večer čakal v zasedi pred izhodom s kopališča. Pošteno se je že mračno, ko je K. opazil, da M. zapušča poslopje. Prikradel se mu je za hrbet in ga spretno spotaknil, da je padel po tleh. Nato je K. potegnil nož in je bil že pripravljen zrecitirati svoje načelo, ko je z grozo ugotovil, da na tleh leži kopališki blagajnik, in ne kopališki mojster M. Opravičil se mu je in ga jel pobirati iz prahu. Presenečeni blagajnik je utrpel lahko telesno poškodbo.