Kazensko pravo na najbolj očiten način kaže odnos neke družbe do varstva človekovih pravic. Pri tem je v zgodovinskem smislu relativno pozno prišlo do ločitve kazenskega materialnega prava in kazenskega procesnega prava. Kazensko (materialno) pravo opredeljuje tri temeljne pojme, in sicer kaznivo dejanje, kazensko odgovornost in kazenske sankcije ter v tem okviru tudi temeljne elemente splošnega pojma kaznivega dejanja, vključno z vprašanji krajevne, časovne in osebne veljavnosti kazenskega zakona, ter skupnimi značilnostmi kazenskih sankcij. Hkrati pa v svojem posebnem delu opredeljuje posamična kazniva dejanja, kot jih je opredelil zakonodajalec. Kot temeljno načelo kazenskega prava nastopa načelo zakonitosti (nulla poena sine lege). Slednje je v zadnjem času pod določeno napetostjo z vidika opredelitve posameznih kaznivih dejanj. Zahteva pa tudi konkretizacijo v posamičnem primeru. V pogledu veljavnega pozitivnega prava v Sloveniji je po osamosvojitvi bil sprejet posebni kazenski zakonik leta 1994. Ta je bil leta 2008 nadomeščen z novim kazenskim zakonikom (KZ-1), ki je bil do zdaj noveliran devet krat. Pri tem pa beseda »zakonik« nima posebnega pomena in gre za zakon v normalnem pomenu. Ob tem pa je kazensko pravo izgubilo svojo nacionalno komponento ter je podana bistvena mednarodna komponenta (mednarodno kazensko pravo in npr. ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča) in za države članice EU podana tudi pristojnost EU za harmonizacijo določenih kaznivih dejanj, kot so določena v prvem in drugem odstavku 83. člena PDEU. Namen zadevne skripte je podati slušatelju temeljne pojme kazenskega prava, kot so vrste kaznivih ravnanj, vzročna zveza, protipravnost, krivda, vrste sankcij, posebne oblike kazenskega prava (npr. za mladoletnike in pravne osebe), v povezavi s konkretno opredelitvijo zadevnega po KZ-1, kakor tudi razumevanje osnov kazenskega materialnega prava EU.