Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ni kazenska sankcija, temveč ukrep sui generis v zvezi z ugotovitvijo kaznivega dejanja, temelječ na načelu, da nihče ne more obdržati protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Odvzem velja tako za storilca in njegove bližnje sorodnike kot tudi za tretje osebe, na katere je bila korist prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.

Ob tem sta v skladu z Direktivo 2014/41/EU predvideni tudi dve obliki razširjenega odvzema, in sicer v zvezi s hudodelsko združbo in v zvezi s premoženjem, pridobljenim v zvezi s kaznivim dejanjem — 74.–77.c člen KZ-1.