Kazni je mogoče deliti na glavne in stranske, trajne in časovno omejene ter alternativne in kumulativne.

KZ-1 pozna naslednje kazni: zaporno kazen, denarno kazen, prepoved vožnje motornega vozila in izgon tujca iz države — 43. člen KZ-1.

Za kazni velja načelo zakonitosti (nulla poena sine lege praevia) — 28. člen Ustave RS in 45. člen KZ-1.

Smrtne kazni pri nas ni — 17. člen Ustave RS ter 6. in 13. protokol k EKČP.

KZ-1 je ponovno uvedel kazen dosmrtnega zapora, ki se lahko izreče za specifična kazniva dejanja, npr. genocid ali vojna hudodelstva, oziroma pri odmeri enotne kazni v določenih primerih — glej drugi odstavek 46. člena KZ-1 in 53. člen KZ-1.

Kot namen kazni zakon določa varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, vzpostavljanje zavedanja storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj, predvsem pa ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca omogočitev njegove dostojne vključitve v skupno družbeno okolje — 45.a člen KZ-1; gre torej zlasti za namen generalne in specialne prevencije z resocializacijo.

Pri odmeri kazni je bistveno vodilo individualizacija sankcije glede na težo dejanja in krivdo, v okviru zakonsko predpisanega, prek olajševalnih in obteževalnih okoliščin ter posebnih pravil o omilitvi in odpustitvi kazni, o steku in nadaljevanem kaznivem dejanju — 49.–56. člen KZ-1.