Opravičljivost pomeni okoliščine, ki izključujejo krivdo, za razliko od protipravnosti.

Zakon v drugem odstavku 32. člena KZ-1 določa, da ni kriv storilec, ki stori protipravno dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla, ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti (opravičljiva skrajna sila).

Opravičljivo skrajno silo je treba razlikovati od upravičljive skrajne sile po prvem odstavku 32. člena KZ-1, ki izključuje protipravnost.

Zakon v tretjem odstavku 32. člena KZ-1 ureja tudi posebno obliko dejanske zmote glede opravičljive skrajne sile.