Poskus

str. 16 · 4 enot

Vprašanja za ponovitev (10)

Vprašanja iz skripte 10

iz skripte
iz skripte
Izvršitveno ravnanje je ravnanje, s katerim storilec neposredno uresničuje bistvene znake in posledico kaznivega dejanja; opredeljeno je zakonsko ali je takšno zaradi svoje narave. Od dokončanega izvršitvenega ravnanja se razlikujejo pripravljalna dejanja, poskus in udeležbena ravnanja (napeljevanje in pomoč).
Pojavni obliki ():
- storitev — aktivno ravnanje;
- opustitev — pasivno ravnanje; kazensko pravo pasivnost naslavlja kot pasivnost s predvidljivim učinkom (socialna teorija ravnanja) ali kot odraz posameznikove osebnosti (osebnostna teorija ravnanja).
Opustitve se delijo na:
- prave opustitve (delicta omissiva) — zakon sam predpisuje dolžnost aktivnosti za zavarovanje določene dobrine;
- neprave opustitve (delicta omissiva per omissionem) — v bistvu gre za storitve: storilca bremeni posebna garantna dolžnost preprečiti posledico, kaznuje pa se samo, če je moral preprečiti nastanek prepovedane posledice in je opustitev za njen nastanek enakega pomena kot storitev (tretji odstavek ).
iz skripte
Prepovedana posledica je učinek izvršitvenega ravnanja v zunanjem svetu na določeno zavarovano pravno dobrino. Praviloma gre za poškodbo te dobrine (poškodbena kazniva dejanja), redkeje pa zakonodajalec zaradi pomena dobrine inkriminira že njeno ogrozitev (ogrozitvena kazniva dejanja).
Primeri:
- poškodbeno kaznivo dejanje: uboj na mah () — posledica je poškodba (uničenje) najvišje dobrine, življenja;
- ogrozitveni kaznivi dejanji: nevarna vožnja v cestnem prometu (), kjer zadošča povzročitev neposredne nevarnosti za življenje ali telo, in prevažanje ali prenašanje razstreliva ali nevarnih snovi v nasprotju s predpisi (), kjer je inkriminirano že samo nevarno ravnanje.
Razlikovanje je pomembno za presojo vzročne zveze (pri poškodbenih dejanjih mora posledica dejansko nastati) in za razmerja med dejanji (poškodba dobrine praviloma konsumira njeno ogrozitev).
iz skripte
Med izvršitvenim ravnanjem in prepovedano posledico mora obstajati vzročna zveza — brez nje storilcu posledice ni mogoče pripisati. Vzročna zveza je prekinjena, če drug dogodek neodvisno od predhodnega ravnanja začne novo vzročno verigo.
Presoja se po naslednjih teorijah:
- ekvivalenčna teorija — vsi vzroki in pogoji imajo enak pomen: vzrok je vsako ravnanje, brez katerega posledica ne bi nastala; teorija je široka in zajame tudi zelo oddaljene pogoje;
- teorija adekvatnosti — upošteva se dejavnik, ki praviloma (tipično) povzroča določeno posledico; izloči neobičajne, atipične vzročne poteke;
- teorija objektivne pripisljivosti — nastalo posledico je vrednostno mogoče šteti za delo storilca: storilec je ustvaril pravno nedopustno nevarnost, ki se je uresničila prav v nastali posledici.
V praksi je izhodišče ekvivalenčna teorija, njeno širino pa korigirata teorija adekvatnosti in objektivna pripisljivost.
iz skripte
Stek kaznivih dejanj je podan, kadar je storilec z dogodkom uresničil zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi.
- Idealni stek — storilec z enim samim izvršitvenim ravnanjem uresniči zakonski dejanski stan dveh ali več kaznivih dejanj.
- Realni stek — storilec z več izvršitvenimi ravnanji uresniči znake več kaznivih dejanj.
Stek vpliva na odmero kazni (): sodišče najprej določi kazen za vsako posamezno dejanje, nato izreče enotno kazen; enotna kazen zapora mora biti večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči splošne zgornje meje.
Stek je lahko tudi zgolj navidezen — pravno gre za eno samo kaznivo dejanje:
- navidezni idealni stek: zakonski opisi so v razmerju specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije;
- navidezni realni stek: sestavljeno kaznivo dejanje, nekaznivo predhodno dejanje, nekaznivo naknadno dejanje ali nadaljevano kaznivo dejanje ().
iz skripte
Merila za nadaljevano kaznivo dejanje določa . Podano je, če storilec:
- ravna iz koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov;
- istočasno ali zaporedoma stori ali poskusi storiti dve ali več kaznivih dejanj;
- gre za ista ali istovrstna premoženjska kazniva dejanja;
- ta glede na kraj, način ali druge enake okoliščine pomenijo enotno dejavnost.
Pravne posledice: določbe o steku () se ne uporabijo; storilcu se za vsa dejanja skupaj izreče ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhujše izmed njih. Če si storilec s tako dejavnostjo skupaj pridobi večjo ali veliko premoženjsko korist (oziroma povzroči tako škodo), zaradi katere je predpisana hujša kazen, se izreče ta hujša kazen, če mu je šlo prav za to, da si z istočasno ali zaporedoma storjenimi dejanji pridobi tako korist oziroma povzroči tako škodo (tretji odstavek ).
Sistemsko je nadaljevano kaznivo dejanje oblika navideznega realnega steka — več ravnanj se pravno obravnava kot eno kaznivo dejanje.
dopolnjeno
Iter criminis (pot kaznivega dejanja) označuje stopnje, skozi katere gre naklepno kaznivo dejanje od zamisli do dokončanja:
- odločitev (sklep) — gola misel oziroma odločitev, da bo dejanje storjeno, ni kazniva;
- pripravljalna dejanja — ravnanja, ki izvršitev omogočajo (nabava sredstev, izdelava načrta); praviloma niso kazniva, razen kadar jih zakon izjemoma osamosvoji v posebno kaznivo dejanje;
- poskus — storilec naklepno kaznivo dejanje začne, a ga ne dokonča (); kazniv je pri kaznivih dejanjih, za katera se smejo izreči tri leta zapora ali hujša kazen, sicer le ob izrecni določbi zakona;
- dokončanje — uresničeni so vsi zakonski znaki, vključno s prepovedano posledico.
Na tej poti sta pomembna še neprimerni poskus () in prostovoljni odstop (), ki storilcu omogočata odpustitev kazni. Razmejitev med pripravljalnim dejanjem in poskusom je odvisna od tega, ali je storilec že začel uresničevati izvršitveno ravnanje iz zakonskega opisa.
iz skripte
Poskus je začetek naklepnega kaznivega dejanja, ki ni bilo dokončano: storilec uresniči zgolj nekatere znake kaznivega dejanja oziroma vse znake, a brez nastanka prepovedane posledice. Poskus je pojmovno mogoč le pri naklepnih kaznivih dejanjih.
Kaznivost ():
- poskus je kazniv, če gre za kaznivo dejanje, za katero se smejo po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen;
- za poskus drugih kaznivih dejanj le, če zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus;
- storilec se kaznuje v mejah kazni, predpisane za kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje.
Posebni obliki:
- neprimerni poskus () — poskus z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu; kazen se sme odpustiti;
- prostovoljni odstop () — storilec med izvrševanjem sam odstopi od storitve, prav tako z možnostjo odpustitve kazni.
iz skripte
Za neprimerni poskus gre, kadar storilčevo ravnanje ne more pripeljati do dokončanja kaznivega dejanja (). Obliki sta dve:
- poskus z neprimernim sredstvom — uporabljeno sredstvo objektivno ne more povzročiti prepovedane posledice;
- poskus proti neprimernemu predmetu — predmet je takšen, da na njem posledica ne more nastati.
Pravna posledica: storilcu se sme odpustiti kazen (fakultativna odpustitev). Dejanje ostaja kaznivi poskus — storilčev naklep je bil podan in ga je začel uresničevati, dokončanje pa je bilo objektivno izključeno; prav zaradi zmanjšane nevarnosti takega ravnanja zakon sodišču dopušča, da kazni ne izreče.
Neprimerni poskus je treba razlikovati od prostovoljnega odstopa (), pri katerem dokončanje prepreči storilčeva lastna odločitev, in od navadnega poskusa (), pri katerem posledica izostane iz drugih razlogov.
iz skripte
Prostovoljni odstop ureja v treh odstavkih:
- storilcu, ki je poskušal storiti kaznivo dejanje, pa je od njegove storitve prostovoljno odstopil, se sme odpustiti kazen (prvi odstavek );
- če storilec prostovoljno odstopi, se kaznuje za tista že storjena ravnanja, ki pomenijo kakšno drugo samostojno kaznivo dejanje (drugi odstavek );
- kazen se sme odpustiti tudi storilcu, ki si je iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico, pa ta potem ni nastala iz drugega razloga (tretji odstavek ).
Bistvo instituta je prostovoljnost: storilec odstopi iz lastne odločitve, ne zaradi zunanjih ovir. Zakon mu s tem ponuja »zlati most« — možnost fakultativne odpustitve kazni, s čimer spodbuja opustitev dokončanja in aktivno preprečitev posledice.

⚖️ Kazensko pravo

Poskus

Vprašanja za ponovitev (10)

Vprašanja iz skripte 10

Naloge iz praktikuma (31)

Opomba: Poskus