⚖️ Kazensko pravo

Skripta · praktikum · uvoz in pregled pogovorov z UI

Razvoj kazenskega prava na območju Slovenije

str. 10 · 7 enot

Vprašanja za ponovitev (4)

Vprašanja iz skripte 4

dopolnjeno
Zgodovinski razvoj kazenskega prava poteka v naslednjih korakih:
- prve države in talionsko načelo (Hamurabijev zakonik, 18. st. pr. n. št.) kot prvi poskus omejitve institucionalnega odgovora na kršitve;
- rimska republika: prvi zametki načela zakonitosti za posamezna kazniva dejanja in krivdne odgovornosti (dolus malus);
- srednji vek: navezava na greh;
- Constitutio Criminalis Carolina (1532) — prva večja kodifikacija, ki obsega materialne in procesne predpise;
- Beccaria, »O zločinih in kaznih« (Dei delitti e delle pene) — omejitev represije in sodniške samovolje, potreba po načelu zakonitosti;
- Deklaracija o pravicah človeka in državljana (1789) in francoski Code pénal (1791, 1810);
- Feuerbach in bavarski Strafgesetzbuch (1813) — načelo zakonitosti v povezavi z generalno prevencijo; temu sledijo ostale evropske države.
Šole se razlikujejo predvsem glede namena kaznovanja:
- klasična in neoklasična šola: kazen kot povračilo (retribucija) za svobodno voljno odločitev storilca, sorazmerna teži dejanja;
- socioantropološka šola: v ospredju nevarnost storilca, ne dejanje — iz nje izvirajo varnostni ukrepi;
- sociološka šola: poudarja družbene vzroke kriminalitete in prevencijo;
- eklektična šola: kombinacija klasičnih in pozitivističnih izhodišč (kazni in varnostni ukrepi drug ob drugem);
- gibanje za novo družbeno obrambo: poudarek na resocializaciji storilca.
iz skripte
Načelo zakonitosti se je razvijalo postopoma:
- prvi zametki v rimski republiki za posamezna kazniva dejanja;
- teoretično ga je leta 1764 utemeljil Beccaria v delu O zločinih in kaznih kot omejitev represije in sodniške samovolje;
- Deklaracija o pravicah človeka in državljana (1789) ga v svojem 8. členu prvič izrecno uvede; postalo je ena temeljnih idej francoske revolucije;
- na njem temeljita francoska kazenska zakonika Code pénal (1791 in 1810);
- v nemških deželah ga poudarja Feuerbach v povezavi z generalno prevencijo (vnaprej določena zagrožena kazen odvrača), kar se kaže zlasti v bavarskem Strafgesetzbuch (1813); temu sledijo ostale evropske države.
Danes je načelo zakonitosti krovno načelo kazenskega prava: vsebujejo ga , in . Zgodovinsko izjemo predstavljajo kazniva dejanja zoper človečnost — po nürnberških procesih drugi odstavek dopušča sojenje za dejanja, ki so bila ob storitvi kazniva po splošnih pravnih načelih, ki jih priznavajo civilizirani narodi.
iz skripte
Razvoj kazenskega prava na območju Slovenije:
- najprej je veljal avstrijski zakonik o zločinih, prestopkih in prekrških iz leta 1852 (Strafgesetz über Verbrechen, Vergehen und Uebertretungen), ki je z dopolnitvami srbskega kazenskega zakonika veljal do leta 1929;
- leta 1929 je bil sprejet jugoslovanski kazenski zakonik pod vplivom eklektične šole;
- po vojni so se stara pravila uporabljala, kolikor niso bila v nasprotju z ustavo, zakoni in ustavnimi načeli nove države; leta 1947 je bil sprejet splošni del kazenskega zakonika, posamezna kazniva dejanja pa so bila opredeljena v posebnih zakonih, kar je odpiralo problematiko načela zakonitosti;
- leta 1951 je bil sprejet celovit kazenski zakonik FLRJ z vrsto novel;
- po ustavni reformi leta 1974 je bila kazenskopravna pristojnost razdeljena med federacijo in republike: skoraj celotni splošni del in nekatera kazniva dejanja posebnega dela je urejal kazenski zakonik SFRJ, ostalo pa republiški Kazenski zakon SRS iz leta 1977;
- leta 1994 je Slovenija dobila popolnoma nov Kazenski zakonik (KZ), ki ga je leta 2008 nadomestil veljavni KZ-1, doslej noveliran devetkrat.
dopolnjeno