Ob neki priložnosti je A, v ničemer posebej izstopajoč moški srednjih let, opravil temeljit razmislek o svojem življenju. Zazdelo se mu je, da se njegovo življenje odvija povsem premočrtno in nerazburljivo. Zaželel si je, da bi izvršil kakšno veliko dejanje, pa četudi bi bilo to zaznamovano z negativnim vrednostnim predznakom. Zaželel si je, da bi ubil B-ja. Z B-jem sta se srečala na neki večerji poslovnih partnerjev. A je s seboj prinesel strup. Po predhodnem dogovoru je bil natakar pripravljen za ustrezno finančno vzpodbudo B-jevi hrani primešati strup. Natakar je bil prepričan, da gre zgolj za nedolžno odvajalo, ki bo pri B-ju povzročilo diarejo, saj mu je A rekel, da so se z družbo dogovorili, da se z B-jem nekoliko pošalijo, saj naj bi bil tudi B sam že večkrat bril norce iz njih. B je zaužil ves obrok. Glede na odmerek in lastno ti strupa bi moral biti mrtev v 8 do 12 urah. Ko so bili tudi dige. tivi popiti, je B vstal n se poslovil o<l družbe Rekel je, da bo izkorjsti) svež. večer I- o ddju i1 se do doma sprehodil. Kmalu po B- jevem odhodu je odšel tudi A. Ko je vonl proti domu, je bil razigran in je pretiraval s hitrostjo (predpostavka: prekoračitev dovoljene hitrosti). V blažjem ovinku ga je zaradi spolzkega cestišča zaneslo na pločnik, kjer je podrl nekega pešca, ki je tam hodil v skladu z vsemi predpisi. Pešec je bil zaradi poškodb glave na mestu mrtev. Identifikacija je pokazala, da pešec ni bil nihče drug kot B. Naslednje jutro naj bi bila obdukcija B-ja. Na ogled te obdukcije je hitel tudi študent C. Na poti je prijel za neko kovinsko ograjo, ki je bila po čudnem spletu okoliščin pod blažjo električno napetostjo (predpostavka: odgovornega za elektriko v ograji ni treba iskati). Električni dražljaj se je s C-jevega senzoričnega živčevja neposredno prenesel na motorično in C je, ne da bi bil sam vedel, močno zamahnil z desnico in s tem podrl presenečeno starko, ki je hodila za njim. Starka je z izbuljenimi očmi ležala na tleh in hropla. C se je sklonil k njej, ji podprl glavo, jo spraševal, ali je v redu, a starka ni dajala videza prisebnosti. Iščoč pomoči se je C ozrl naokrog, toda priča je bil pojavu, značilnemu za večja urbana okolja, ki jim primanjkuje elementarne družbene solidarnosti. Ljudje so hodili mimo, vsak zase misleč, da gotovo ni ravno on tisti, ki bi bil v dani situaciji najbolje usposobljen dajati pomoč. Med mimoidočimi je bil tudi zdravnik. C je v bližini zagledal parkiran taksi, v katerem žal ni bilo šoferja, bili pa so ključi. Starko je polegel na zadnji sedež, sam pa se je usedel za volan in hotel pognati proti urgenci. Takrat ga je opazil taksist (lastnik taksija), ki je v bifeju čez cesto pil kavo in listal časnik z novicami iz sveta športa (predpostavka: taksist starke na zadnjem sedežu ni opazil). Jadrno je stekel čez cesto, zvlekel C-ja izza volana in ga jel tresti za ovratnik. C je vedel, da je v tem primeru pač taksist tisti, ki ravna protipravno, zato je stisnil pest in s t. i. tehniko desnega krošeja taksista treščil v brado (predpostavka: taksist je utrpel lahko telesno poškodbo).