V starejsem stanovanJskem bloku se stanovalci niso mogli poenotiti o vprašanju, v kakšen namen bi uporabljali skupni prostor, ki je bil na voljo v eti. Mlajši so si želeli ustanoviti nekakšen ,)mladinski kl ib, miza z nam·zni ten·s, glasb ni stolp in podobno), m dtem ko starejšim ta ideJa ni bila všeč (strah pred bučno glasbo, boja2en, da je »mladinski klub« zgolj izgovor za pndobitev prostora za uživanje mamil). Eden najodločnejših nasprotnikov »mladinskega kluba<< je bil predsednik hišnega sveta. Osemnajstletni A je prišel do ugotovitve, da se je za klubski prostor treba boriti »z vsemi sredstvi, ki so v danem trenutku na razpolago«. Njegov načrt je predvideval odvzem prostosti predsedniku hišnega sveta, ki naj bi trajal toliko časa, dokler stanovalci (vključno s predsednikom hišnega sveta) ne bi pristali na ustanovitev »mladinskega kluba«. Z njegovim načrtom se je v celoti strinjal študent B. A in B sta skupaj dodelala še nekaj podrobnosti. Mladoletnemu C-ju (ki so mu bili njuni načrti znani) sta naročila, naj v okno predsednika hišnega sveta vrže kamen, s čimer ga bo zvabil iz stanovanja. C je res s kamnom razbil ustrezno okno, A in B pa sta čakala v zasedi, in ko je predsednik hišnega sveta besen pritekel pred blok in kričal na C-ja, sta ga presenetila izza hrbta, ga vklenila ter ga odvlekla v stanovanje, kjer je prebival študent B. Sestavila sta okrožnico za vse stanovalce, v kateri sta določila pogoje za izpustitev. Okrožnico sta nameravala razmnožiti in vstaviti v pisemske nabiralnike. Predsednik hišnega sveta je živel z odraslim sinom, ki pa je bil tistega dne zdoma, zato za predsednikovo »izginotje« razen A-ja, B„ja in C-ja ni vedel še nihče. Pod večer sta si tako A kot B želela iti po različnih opravkih. B je poklical sošolca D-ja in ga prosil, ali lahko za kratek čas »vskoči kot straža«. D je odgovoril, da z dejanjem ne želi imeti nič, vendar pa B-ju zaradi določenih preteklih dogodkov ne more odreči usluge. Zato je res za kratek čas sprejel stražo, ker je bil obziren, pa je v tem času predsedniku hišnega sveta pripravil tudi čaj (materino dušico). Pozno zvečer sta se A in B vrnila ter prevzela stražo, še prej pa sta v nabiralnike stanovalcev potisnila pogoje izpustitve. Ko so zjutraj prvi stanovalci odprli nabiralnike, so najprej mislili, da gre za šalo. Potem pa se je nekdo le oglasil pri predsedniku hišnega sveta, kjer je naletel na odklenjena vrata in razmetano stanovanje. Ko je predsednik hitel na

dvorišče, je namreč pustil vrata odklenjena. To je izkoristil akviziter, ki je kmalu po predsednikovem >>izginotju« najprej zaman zvonil, potem pa še pritisnil na kljuko, vstopil, premetal stanovanje in odnesel, ker česa vrednejšega ni našel, nekaj bolj ali manj cenenih predmetov v skupni vrednosti približno 80 evrov. Stanovalci so obvestili policijo, še preden pa je policija prišla, se je v B-ju »nekaj prelomilo«. Opazoval je utrujenega predsednika hišnega sveta, ki je obupan ždel na kavču, in prišel do spoznanja, da si predsednik, »tako kot vsako drugo bitje«, želi svobode. Kljub A-jevemu nasprotovanju ga je izpustil na prostost. Še pred prihodom policije je od nekod prihrumel tudi sin predsednika hišnega sveta, ki je bil ogorčen, ko je izvedel, da je mladina njegovemu očetu odvzela prostost. Ne da bi bil govoril s katerim od stanovalcev (čeprav je imel to možnost) in ne da bi bil preveril, ali je oče morda že doma, je v zmotnem prepričanju, da je njegov oče še zmeraj zaprt v B-jevem stanovanju, z vikom in krikom razbil vrata B-jevega stanovanja, se zagnal notri, vrgel B-ja po tleh (pri tem mu je povzročil lahko telesno poškodbo) in šele nato nekoliko začuden ugotovil, da v stanovanju ni več ne duha ne sluha o njegovem očetu, ki je bil v tem času že doma in je urejal neke papirje za hišni svet.