Tukaj so podrobni odgovori na prva tri vprašanja iz poglavja o deviantnih ravnanjih in socialnopatoloških pojavih. 1. Opredeljevanje deviantnosti in kaznivosti Kdo opredeljuje deviantnost in kaznivost? Deviantnost opredeljuje družba kot celota skozi družbene norme, morale, običaje, kulturo in neformalna pričakovanja. Kaj je deviantno, se lahko spreminja glede na čas, prostor in družbeno skupino. Kaznivost opredeljuje država oziroma zakonodajalec (v Republiki Sloveniji je to Državni zbor) s sprejemanjem kazenske zakonodaje (npr. Kazenski zakonik – KZ-1 ). Razlike med deviantnostjo in kaznivostjo: Lastnost Deviantnost Kaznivost Definicija Kršitev splošnih družbenih norm in pričakovanj. Kršitev specifičnih pravnih norm, opredeljenih v kazenskem zakoniku. Zapis Večinoma nezapisana, temelji na družbenem konsenzu/morali. Strogo zapisana v zakonu (načelo zakonitosti: nullum crimen sine lege ). Sankcije Neformalne (družbena odklonilnost, sramotenje, izolacija). Formalne (zaporna kazen, denarna kazen, prepovedi). Obseg Širši pojem (vsako kaznivo dejanje je deviantno, ni pa vsako deviantno dejanje kaznivo). Ožji, strogo pravno zamejen pojem. Suverenost modernih držav glede opredeljevanja kaznivosti: Moderne države imajo t.i. monopol nad legitimno uporabo sile in izključno pravico ( ius puniendi ), da na svojem ozemlju določajo, katera ravnanja pomenijo kaznivo dejanje. Vendar pa je ta suverenost danes delno omejena in sooblikovana s strani: Mednarodnega prava in človekovih pravic (npr. Evropska konvencija o človekovih pravicah). Nadnacionalnih institucij (npr. usklajevanje zakonodaje znotraj Evropske unije za boj proti mednarodnemu kriminalu, terorizmu ipd.). 2. »Malum in se« in »Malum prohibitum« To sta klasična latinska pravna pojma, ki razlikujeta naravo prepovedanih ravnanj: Malum in se (Zlo samo po sebi): Gre za ravnanja, ki so inherentno (sama po sebi) nepravična, nesprejemljiva in nemoralna, ne glede na to, ali jih zakon izrecno prepoveduje ali ne. Družba jih univerzalno obsoja skozi zgodovino. Primeri: Umor, posilstvo, huda telesna poškodba, kraja. Malum prohibitum (Prepovedano zlo): Gre za ravnanja, ki sama po sebi niso nujno nemoralna ali zla, ampak so postala kazniva oziroma prepovedana izključno zato, ker je tako določil zakonodajalec zaradi zagotavljanja družbenega reda, varnosti ali administrativne ureditve. Primeri: Vožnja po napačni strani ceste, utaja davkov, trgovanje brez ustreznih licenc, kršitve karantene. 3. Represija in njena legitimnost Kaj je represija in kdo jo izvaja? Represija pomeni načrtno zatiranje, obvladovanje ali prisilno preprečevanje določenih (družbeno nesprejemljivih ali protipravnih) ravnanj z uporabo sile ali grožnje s kaznijo. V dani družbi jo izvajajo organi državne prisile , kamor uvrščamo policijo, pravosodni sistem (sodišča) in uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (zapori). Ali je lahko legitimna in zakaj? Da, represija je lahko legitimna. Legitimnost pomeni, da družba in državljani to prisilo prepoznavajo kot upravičeno in potrebno. Represija je legitimna, kadar: Temelji na zakonitosti (legalnosti): Izvaja se strogo v mejah zakona in ne samovoljno. Varuje skupne vrednote: Njen namen je zaščita temeljnih človekovih pravic, življenja, premoženja in javne varnosti pred storilci kaznivih dejanj. Uporablja načelo sorazmernosti: Uporabljena sila ali kazen mora biti sorazmerna teži storjenega dejanja ali nevarnosti, ki jo storilec predstavlja. Če potrebujete analizo ali podatke še za 4. in 5. vprašanje (ki se nanašata na statistično strukturo storilcev in kaznovalno politiko slovenskih sodišč v zadnjih desetih letih), mi sporočite, da vam pripravim pregled.