AI Mode reply for Beccaria — »O zločinih in kaznih« (Dei delitti e delle pene) Spis morda »O zločinih in kaznih« (v izvirniku Dei delitti e delle pene ), ki ga je leta 1764 anonimno izdal italijanski pravnik in filozof Cesare Beccaria , velja za eno ključnih in najbolj vplivnih del razsvetljenstva ter za utemeljitveno besedilo moderne kriminologije in kazenskega prava. Beccaria je delo napisal pod vplivom milanskega intelektualnega kroga Accademia dei pugni (Akademija pesnic) in z njim radikalno predrugačil dotedanje razumevanje pravosodnega sistema. V slovenski prostor je delo v celoti stopilo predvsem s prevodom filozofa Igorja Pribaca, objavljenim v Časopisu za kritiko znanosti leta 1998. Glavne ideje in prispevek dela Nasprotovanje mučenju in smrtni kazni: Beccaria je bil eden prvih vidnih mislecev, ki je ostro obsodil mučenje za pridobitev priznanja in se argumentirano izrekel proti smrtni kazni. Trdil je, da država s pobijanjem državljanov sama stori zločin, da bi kaznovala drugega, in da je smrtna kazen »nesmiselno potratno mučenje«, ki ljudi ne naredi boljših. Preprečevanje namesto maščevanja: Narava kazni ne sme biti maščevalna, temveč utilitarna. Glavni namen kaznovalnega sistema mora biti odvračanje storilca in drugih od ponovnega iskanja poti v kriminal (generalna in specialna prevencija). Gotovost kazni pred njeno krutostjo: Delo slavi slavno maksimo, da ima gotovost kazni veliko večji učinek na odvračanje od kriminala kot pa sama krutost ali teža kazni. Kazni morajo biti hitre, neizogibne in sorazmerne povzročeni škodi družbi. Zakonitost in javnost postopkov: Zahteval je jasne, vnaprej zapisane zakone, ki jih sprejema zakonodajalec, ne pa da so prepuščeni samovolji sodnikov. Zagovarjal je javna sojenja in odpravo tajnih obtožb. Vpliv Knjiga je takoj po izidu postala mednarodna uspešnica. Prevedli so jo v številne jezike, navdušila pa je mislece, kot so Voltaire (ki je k njej napisal komentar), Diderot ter kasneje ameriške ustanovne očete, vključno s Thomasom Jeffersonom in Johnom Adamsom. Kljub temu da jo je Katoliška cerkev leta 1766 uvrstila na Index Librorum Prohibitorum (seznam prepovedanih knjig), so Beccarijeva načela postala temelj za oblikovanje humanega, racionalnega in sodobnega kazenskega prava.